Če bi se vsak dan moral voziti na relaciji od Idrije do Tolmina in obratno, bi se mi verjetno “odpeljalo”.  Do Tolmina se sicer da priti tudi čez Vršič in Bovec, čez Škofjo Loko in seveda tudi čez Gorico – pa vendar se morajo nekateri voziti od Tolmina proti Idriji vsakodnevno. In tam jih čakajo delovne zapore na par sto metrov. Cesto gradijo že več let …

Vsako leto avgusta se odpravim proti Tolminu na Punk Rock Holiday. Ponavadi izberem ravno cesto Idrija – Tolmin, ker mi je najbolj preprosta in tudi precej manj obremenjena kot pa je cesta čez Gorico. Ko sem se pred dvema letoma (mogoče so vseeno minila že tri leta) vozil na tej relaciji, je bilo okoli 15 delovnih zapor, kjer so urejali cesto in sanirali plazovite odseke. Ker sem se iz Tolmina vozil ponoči nazaj, sem bil v velikem precepu – ali čakati na vsakem rdečem semaforju ali pa zapeljati in tvegati veliko kazen. Odločil sem se, da bom počakal – in tako izgubil več kot 15 minut zaradi čakanja. Saj smo navajeni na to, kajne? In zakaj bi pizdil, če pač je temu tako.

Mogoče pa bi morali odgovorne vprašati zakaj se toliko časa sanirajo posamezni odseki – recimo tudi v domačem Zagorju ob Savi so del ceste popravljali več kot pol leta in povzročali veliko prahu in še več jeze nad čakanjem pred semaforjem – še posebej, ker ni bilo drugega obvoza mogočega.

Priznam, ta vikend je bilo delovnih zapor že precej manj – če sem prav štel jih je bilo pet. Povsod so postavljeni semaforji, ki pa niso med seboj usklajeni – tako da obstaja zelo velika verjetnost, da boste na vsakem semaforju čakali, namesto, da bi bili med seboj povezani in tako omogočili malce hitrejši prehod.

Tudi razumem, da je bila cesta potrebna obnove, da so bile brežine potrebne sanacije in da so plazovi povzročali veliko škodo na cestah, kot tudi vplivali na nesreče na cesti. Pa vendar se mi zastavlja eno samo vprašanje – zakaj naenkrat odpreti 10 in več gradbišč (delovnih zapor), kjer dela po par ljudi in kjer imajo omejeno mehanizacijo? Ali ne bi bilo lažje, če bi odprli eno gradbišče za drugim in bi več ljudi delalo na njem – posledično sanacija ne bi trajala leto ali dve, ampak bi šlo vse skupaj precej hitreje? Se motim? Napačno sklepam? Nimam pojma, ker nisem iz tega foha?

Vse to drži, ampak kmečka logika je mogoče tudi kaj vredna v takšnih primerih. Predvsem pa se zavedam, da če ni nikogar ob sobotah na gradbišču, potem je nekaj precej čudnega na gradbišču. Glede na to, da se sezona pričenja bi pričakoval pospešeno delo na cestah, predvsem pa čim hitrejšo zapiranje delovnih zapor – vendar v Sloveniji očitno te stvari potekajo po svoje. Čim dlje se popravlja, tem boljše je. Sicer ne vem za koga in ne razumem, da ni v pogodbah z izvajalci del tudi določen časovni okvir – in če so časovni okviri za par sto metrov tudi več kot leto, potem bi morali začeti krepko razmišljati o načinu popravljanja cest in cestnih zaporah.

One Response to Vožnja z avtom od Idrije do Tolmina / po dveh letih še vedno delovne zapore na 100 metrov

  1. Icotovi zobi says:

    Po dveh letih?! Ne, po dvajsetih letih, vsaj kolikor se sam fijakam dokaj redno po tistem koncu in najbrž še več za koga drugega, so tam konstantno zapore! Ni dneva, da tam ni zapore ali nesreče. T.i. Keltika je nsjbolj nevarna regionalka v Sloveniji.

Leave a Reply

Your email address will not be published.

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.