Resno vprašanje, ki se mi zastavlja že zadnjih nekaj let. Kdaj bodo podjetja in blagovne znamke zapustila družbena omrežja, ki so postala zgolj podporni kanal in platforma, kamor moraš vlagati precej denarja, da algoritmi prikazujejo tvoje objave sledilcem? Katero podjete bo prvo, ki bo ugotovilo, da so se zadnjih n-let borili za lajke in poslušali negodovanje uporabnikov in da pravega ROIja ni bilo. Ali pa ga niso sploh merili.
- Facebook in Instagram – nočem vajinega algoritma za prikazovanje objav
- Ronald, Ronald Kordiš / zakaj mi je tako ime, zakaj imam nick had na internetih in par dejstev o…
- Facebook praznuje 15 let / kako je Facebook / Mark Zuckerberg spremenil svet
Kljub temu, da sem naredil precej strategij digitalnega komuniciranja, sem vedno znova bil skeptičen do družbenih omrežij. Kljub temu, da sem bil early adopter in sem odkrival družbena omrežja, ko se marsikdo sploh ni zavedal, da tudi to obstaja, sem bil vedno skeptičen do uporabe družbenih omrežij za podjetja in blagovne znamke. In na to opozarjal že velikokrat. Pa vendar je bil status quo očitno super za vse.
Podjetja so se ukvarjala s komuniciranjem na družbenih omrežjih, ki so postala zgolj podporni kanal za odgovarjanje na težave uporabnikov in za to so zaposlila cel kup ljudi. Zaradi družbenih omrežij so morali spremeniti poslovne procese v podjetjih in nekateri so znali izkoristiti družbena omrežja tudi za prodajo (in priznam, da jih je kar precej, ki to delajo odlično).
Veliko podjetij je, ker je bilo tako lažje, odprlo osebne profile na Facebooku, tako da so me pogosto razne gostilne, mizarstva, ali okna dodajali za svoje prijatelje. In takrat se je govorilo o “engagementu” uporabnikov. O brand awarnessu, ampak na žalost ta zadeva ne prodaja, tako kot si je marsikdo predstavljal in gledal številko par 10.000 oboževalcev, vendar suma sumarum, konec leta se prodaja ni povečala za toliko odstotkov, kot je bilo “lajkov”.
Ljudje, ki smo na Facebooku, ali Twitterju nismo dojemljivi za nakupovanje, ampak te platforme uporabljamo zaradi zabave. To ni Las Vegas, kjer je psihološko zabava povezana s pretiranim nakupovanjem – ampak tam to funkcionira.
V vmesnem času je Facebook spreminjal stvari, spreminjal je svojo strategijo, ljudje niso več vsevprek “lajkali” strani (kako zelo preprosto so ukinili objavljanje vseh statusov na vseh “zidovih” in potrebno je bilo začeti z nagradnimi igrami, ki pa so se jih podjetja spet lotila po svoje – mimo vseh Facebook pravil.
No, nekateri še vedno delajo nagradne igre po pravilih in dobijo precej novih “lajkov” in sodelujočih – vendar je problem, da obstaja cel kup ljudi, ki sodeluje pri vseh nagradnih igrah na Facebooku!
Komunikacija na Facebooku ni tako preprosta, kot si ljudje predstavljajo. Agencije, ki so se specializirale za to, dejansko pripravijo navodila o tem, kaj se bo komuniciralo, kako se bo komuniciralo, kdaj se bo komuniciralo. In pri njihovih navodilih stvari držijo.
Namreč najhujše je, ko vsak petek veliko podjetij zaželi svojim “oboževalcem” na Facebooku lep, sončen vikend, ko je Facebook poln osladnih voščil ob 8. marcu, itd.. Veste, o čem pišem? Ko zmanjka tem, o katerih se da komunicirati, potem postanejo vsi enaki in vsi govorijo o istih stvareh. Komunikacijo na nivoju in povezano z brandom in ne preveč “pushy”, ker tega uporabniki ne maramo, je težko obdržati. In če za to potrebujemo enega človeka, ki bo odgovarjal na vsa vprašanja, ki nastanejo v dialogu, je vprašanje, če se nam to res splača?!
In prihajamo na področje, ki se ga zadnje čase prakticira z družbenimo omrežji. Namreč na njih imamo dialog s svojimi potrošniki!?
Ja, ampak ta dialog je precej zaključena stvar. Potrošnik pizdi, zadolžen za to mu odgovarja in Facebook postane samo reklamacijski pult, ki je bil prej nekje drugje. In potrošnik želi odgovor v istem trenutku, kot se mu je nekaj zgodilo. Če potrošnik nekaj predlaga podjetju na Facebooku, pa se ponavadi ne zgodi predlagano, ampak sledi samo prijazen odgovor, da bodo vse skupaj preučili in zgodilo se ne bo nič.
Do sedaj sem videl le par redkih primerov, ko so imeli tudi za Facebook pripravljene metrike in pričakovane cilje, ki jih s to pojavo želijo doseči. Vsi ostali pač verjamejo, da je Facebook “topshit” in da se bo zaradi vsega tega povečala prodaja in da bo dobiček šel v nebo.
Ne bo! Nič se ne bo zgodilo, če ne boste točno vedeli, kaj in kako se obnašajo vaši uporabniki, kaj jih zanima, kaj jih odbija, kdaj je primeren čas za to, da jim nekaj ponudite in kdaj je čas za to, da “klobasate neumnosti”. Obstaja cel kup orodij, ki vam to omogočajo in ki omogočajo da sledite uporabniku preko Facebooka, do vašega spletnega mesta, kjer se zgodi prodajni moment – in če se ne zgodi, lahko prilagajate spletno mesto in ugotovite, kje izgubljate uporabnika! Testirajte, prilagajajte in se učite iz lastnih napak!
Če ni zadanih rezultatov, zakaj bi še vztrajali? Če vas človek, community manager, nič ne stane, potem je ok. Če ga plačujete, potem premislite, če se vam res splača to?
Število oboževalcev na Facebooku, Twitterju, Instagramu je samo merjenje dolžine… Včasih je veliko boljše, če imate manj sledilcev, ki so resnično privrženi blagovni znamki (če že govorimo o tem!), kot pa neskončno število, ki je tam samo za to, da je. Ali pa so bili celo za majhen denar novačeni preko oglasov!
Facebook, Twitter, Instagram so orodja, ki imajo eno posebnost – na njih se ne da kontrolirati vsebine, ki jo uporabniki objavijo. Večina podjetij ne prenese kritike, ampak ima rajši prijazne besede. Napaka – vsaka kritika vam omogoča, da je vaš produkt, ali storitev še boljša, kot je! In bodite veseli, da vam nekdo to pove, pa čeprav preko Facebook, v obraz. No, imajo še eno posebnost, ki se jo zavedajo upravljalci teh platform – za njih so vir enormnih prihodkov in ravno vi ste tisti, ki jim to omogočate, ker so s svojimi algoritmi povsem spremenili pretok informacij in omogočili, da oni odločajo o tem kaj vaši sledilci želijo videti. Noro, kajne?
Svet gre naprej in že nekaj časa se v Sloveniji govori o influensarjih. Saj veste, to so tisti, ki bodo rešili vaše podjetje. Kot je Facebook rešil vaše podjetje. In čez tri leta se bo marsikdo vprašal, zakaj hudiča se je šel to igro.
In še enkrat bom zastavil vprašanje iz naslova. Podjetja in blagovne znamke, kdaj boste vi zapustili družbena omrežja? Ali pa boste vztrajali, ker je to edini način, ki ga poznate?
Po mojem je poziv, da je res treba zapustiti družbena omrežja, malo prehud. Zdrava mera manjka, to je po moje bistveno. Ko nekaj začne delovat, vsi gredo v to brez neke zdrave pameti, ker je samo vprašanje časa, koliko časa ta nova stvar funkcionira. Trenutno opažam, da so to storyji. Če so jih še pred 1 letom večinoma delali ljudje, jih zdaj večinoma delajo brandi. Še par mesecev, pa jih nihče več od navadnih uporavnikov ne bo gledal, ker je že zdaj tako, kot da bi ves čas gledal reklame.
Platforma, kanal komunikacije je v resnici na koncu nepomemben, ker vsakega lahko uporabljaš tako, da spoštuješ svoje uporabnike in si jim v pomoč. Ali pa ga abusaš do onemoglosti. To potem ni več vprašanje družbena omrežja ali ne, ampak vprašanje tega, kakšno kulturo podjetja si zgradil in kako komuniciraš s svetom. Preko družbenih omrežjih, spletnih strani, emaila, telefona in v živo. Skratka do bistva se je potrebno nakopat.
Prvo se pritožuje nad oglaševanjem na drućbenih omrežjih…
Nato objavi sponzoriran članek…
kater clanek je sponzoriran? dej mi kaj vec o tem povej, ker bi rad vedel kdo mi placuje racune
Če napišeš blog o tej in tej znamki, gostilni, izdelku, ti nekdo pošlje paket nečesa, kar potem predstaviš na blogu, skratka, če za nek zapis dobiš plačilo ali pa izdelek ali storitev zastonj, je to sponzoriran članek. Hočeš reči, da v vseh gostilnah, ki jih predstavljaš, ješ zastonj? Hočeš reči, da vse izdelke, ki ti jih pošiljejo raznorazna podjetja in jih potem predstaviš na blogu, plačaš? Vse omembe blagovnih znamk na tem blogu so čisto po naključju in ti od tega nimaš nič? Ja od česa pa potem sploh živiš?
No skratka, če se motim se ti seveda opravičujem, ampak glede na vsebino tvojih blogov, dvomim da se.
Ne, ne zivim od pisanja bloga. Za prezivetje se intelektualno prostituiram. In blog je zgolj in samo moja zabava.
Sam placujem vecerje za 100+ evrov in sam placujem pizze in vse ostalo, kar pojem. Sam placujem izlete, pocitnice in potovanja – ne dobim zastonj pocitnic in ne dobim zastonj kart.
Za recenzije izdelkov, ki jih sam kupim ne dobim placila. Ne dobim niti placila, ce dobim izdelek v test in porabim dva ali tri dni, da ga preizkusim in vse skupaj spisem, posnamem. Vem, neumen sem, ker ne pocnem tega za denar, ampak taksna je moja odlocitev. Izdelkov v vecini primerov ne obdrzim – razen GearBestovih, ki se jim ni splacalo posiljati nazaj. Sicer pa si sam kupujem stvari in placujem vse.
Jeap, nismo vsi isti. Je pa res, da sem vabljen na razlicne “press toure”, vendar tudi to ni sponzoriran clanek – kajti ne gre za objavo necesa, kar bi si oni zeleli, ampak mojo vsebino …
Tako, da bi bil vesel, ce bi se lahko prodajal za 500 evrov na zapis in mi ne bi bilo treba konec meseca razmisljati o tem kako bom placal racune …
Sem sklepal, da si za svoje objave plačan, kot večina tako imenovanih “influenserjev”.
Ok, če je temu tako, potem se ti za svoj komentar in obtožbe opravičujem.
ni potrebe po opravicevanju :) jaz samo bolj grobo reagiram na taksne komentarje. ja, sem pac bedak, ki se je odlocil, da ne bo influensar :) in da ne bo sluzil z blogom.. zato pa to pocnem ze 14 let :)
Po objavah sodec je videti da je had poskusal biti influenser vendar mu ni uspelo in sedaj pac pise o tem kako se ne prodaja. Seveda se ne mores prodati ce te nihce ne zeli kupiti. Ni lahko biti influenser.
hahahaha.
ja, tocno tako je to.