Rad hodim v gore. Ljudje, ki hodijo v gore so prijazni, precej bolj odprti in večinoma se vsi med seboj pozdravljajo. Razen nekaterih, ki jim je to prvič in zgolj začudeno gledajo, ko se nasmehneš in jim zaželiš varno pot. Nenapisano pravilo je to in zelo človeška gesta, ko z neznanci spregovoriš par besed in se nasmehneš in greš naprej po svoji poti. Kaj se zgodi, ko začneš pozdravljati na poti na Šmarno goro?
- Na Šmarno goro iz Tacna / parkirišče v Tacnu je plačljivo / 60 centov za dve uri
- Kam v hribe / 10 idej za aktivno preživljanje časa v gorah
- Tek po gozdu / Sv. Urh – Orle – Sv. Urh / 6,5 km / 36 minut
Ljudje, ki hodijo v gore ponavadi ne gredo na Šmarno goro. Je le preveč oblegana in prekratka pot za tiste, ki so navajeni več urnih pohodov. Tudi oblačenje ljudi, ki gredo na Šmarno goro se razlikuje od tistih, ki hodijo po gorah. Da parfumov niti ne omenjam. Parfumov, ki se na poti na Šmarno goro mešajo z znojem.
Sam imam vsako leto preblisk in parkrat skočim na Šmarno goro in takrat pozdravljam “pohodnike”. Ne glede na to, če grem gor ali dol in priznam, da sem večinoma deležen začudenih pogledov, predvsem pa se verjetno marsikdo vpraša kaj je narobe z menoj. Večina jih je presenečenih in med težkim dihanjem komaj uspejo odzdraviti, veliko jih pa zgolj pogleda mimo, kot bi jim bilo nerodno. Zame pa je zabavno, predvsem pa se mi zdi to človeško. Ampak ponavadi pozabljam, da ti ljudje verjetno v večini primerov res ne hodijo v gore in jim te navade niso poznane.
Škoda, gre za majhno dejanje, ki v gorah nariše nasmeh na obraz, na poti na Šmarno goro pa zgolj presenečenje – in ne, ni se mi zmešalo, niti nikogar ne prosim za “jurja”. Zgolj lepo bi bilo, če bi ljudje namesto da gledajo v svoje telefone tudi ko gredo na Šmarno goro, pogledali še kam drugam in pozdravili. Malenkost, vendar lahko naredi zelo veliko.
Bom kar sam naredil zaključek. Sem čuden, mar ne? Zakaj bi koga pozdravljal, ko grem na Šmarno goro in ljudje ne morejo niti dihati. Mogoče bi bilo pa boljše, če bi srepo strmel pred sebe in se delal, da ni drugih ljudi na poti gor ali dol.
Ja, tako malo je treba za nasmeh sočloveka, ki potem osreči tudi mene. Jaz pozdravljan tudi sosede v bloku. Verjetno zato, ker sem v 5 nadstropju brez dvigala in se ni vzpon pi stopnicah vcasih zdi kot Šmarna.
Če te kdaj srečam, se pozdraviva.
z veseljem! ce me bos prepoznal, k bom ves rdec :)))
Jaz pa prepoten.
Še nekaj. Prvi pozdravi vedno tisti, ki gre gor. S tem nekako čestita tistemu, ki je že bil na vrhu.
Zakaj vzvišen odnos do tistih, ki “sopihajo”? Želijo narediti nekaj zase in ne hibernirajo na kavčih, očitno bi bilo to nekaterim ljubše. Zakaj o pohodnikih v narekovajih, kot da so vsi ki hodijo gor, izven kondicije, mar tekačev v odlični formi ni na Šmarni? Zakaj pritoževanje nad oblačenjem ljudi? V veliki večini so oblečeni primerno težavnosti poti, dokler je njihova oprema varna, ne rabi biti takšna kot za goro 2000m+. Naj zaključim na temo pozdravljanja. Na Šmarni pozdravljanje ni običaj, ker lahko v enem samem vzponu srečaš 50 in več ljudi. To je več, kot jih je na marsikateri drugi gori možno srečati v celi sezoni. Ljudi bi lahko pozdravljali celo pot od Tacna pa do vrha, kar je mogoče izvedljivo za obiskovalce, ki gredo gor parkrat na leto, za tiste, ki hodijo gor vsak dan ali celo večkrat na dan, pa ne.
nikar pokroviteljsko. ocitno letos se nisi bil v drugih hribih, kjer ne srecas 50 ampak 150 ljudi. ce mogoce nisi opazil, nikjer ne omenjam, da bi kdorkoli moral pozdravljati.
in se odgovori na druga vprasanja – mogoce bi si ljudje raje izbrali hojo po ravnem in daljso razdaljo. na smarno in nazaj je okoli 3,5 km. in za kolena nekoga, ki ima prevec kilogramov to ni najboljsa resitev.
zakaj “pohodniki” .. ker potem tistim, ki gredo na par urni pohod ne morem reci pohodniki. in ce bos kdaj pogledal njihove cevlje ti bo jasno o cem govorim. o gladkih podplatih, o cevljih za na barko, allstarkah in podobno …