Vitamin D ima v telesu zelo pomembno vlogo, saj prispeva k ohranjanju zdravih kosti in delovanju imunskega sistema. Zaradi geografske lege v Sloveniji v jesensko-zimskem obdobju ne zadostimo dnevnim potrebam po vitaminu D, zato ga moramo nadomestiti z dodatnim vnosom. Ker je le malo živil naravno bogatih s tem vitaminom, se ga pogosto dodaja v obliki prehranskih dopolnil.

Priporočila glede vnosa so zelo različna, saj zakonodaja o označevanju živil kot priporočen dnevni odmerek predpisuje 5 µg vitamina D, medtem ko mnoga strokovna združenja priporočajo bistveno višje odmerke. Zato se postavlja vprašanje, kakšno količino vitamina D je smiselno dodajati. To vprašanje je bilo tudi predmet raziskave, ki jo je izvajal Inštitut za nutricionistiko, omogočilo pa jo je podjetje Valens Int. d. o. o. iz Šenčurja, eno redkih podjetij z lastno proizvodnjo prehranskih dopolnil v Sloveniji.

V raziskavi so med drugim preverjali učinkovitost dodajanja Valensovih ustnih pršil s 25 µg (1000 IU) vitamina D. Po dveh mesecih rednega uživanja prehranskih dopolnil se je udeležencem preskrbljenost z vitaminom D občutno izboljšala. Rezultati raziskave pa so pokazali tudi, da je bila preskrbljenost udeležencev raziskave z vitaminom D v zimskem obdobju občutno prenizka. Pri kar 20 % udeležencih se je namreč pokazalo  takšno stanje, da so jim svetovali takojšen začetek dodajanja vitamina D (iz raziskave so jih zato izključili), pri 45% udeležencih pa je bila preskrbljenost neoptimalna, zaradi česar so bili vključeni v raziskavo.

Vloga in pomanjkanje vitamina D

Vitamin D, ki se v javnosti včasih imenuje kar »sončni vitamin«, saj ga človeško telo tvori samo ob zadostni izpostavljenosti UVB žarkom, ima v telesu zelo pomembno vlogo. Med drugim je potreben za vzdrževanje serumske koncentracije kalcija in fosforja, saj povečuje njuno vsrkavanje v črevesju, pomemben pa je tudi za normalno delovanje imunskega sistema. Ob normalni izpostavljenosti sončni svetlobi je poleti večina prebivalcev z vitaminom D preskrbljena, medtem ko smo na našem geografskem območju jeseni in pozimi odvisni predvsem od njegovega prehranskega vnosa. Ker je le peščica živil dovolj bogata z vitaminom D, se še posebej v jesensko-zimskem obdobju priporoča njegovo dodajanje v obliki prehranskih dopolnil. Zaradi različnih priporočil pa se postavlja vprašanje, kakšno količino je sploh smiselno dodajati.

Kakšno količino vitamina D je smiselno dodajati?

Priporočila glede dodajanja vitamina D so zelo različna. Prof. dr. Igor Pravst, Inštitut za nutricionistiko: »Z zakonodajo o označevanju živil je predpisano, da 5 µg vitamina D predstavlja 100 % priporočenega dnevnega odmerka tega vitamina. Po drugi strani več strokovnih organizacij za obdobje nezadostne izpostavljenosti sončni svetlobi priporoča bistveno višje dnevne odmerke. Evropska agencija za varno hrano tako npr. priporoča 15 µg, Nemško in Avstrijsko prehransko društvo ter Švicarsko združenje za prehrano pa celo 20 µg.«

To vprašanje so raziskovali tudi v okviru raziskave na Inštitutu za nutricionistiko, katere izvedbo je omogočilo podjetje Valens Int. d. o. o. iz Šenčurja. Zakaj so se odločili za podporo raziskave, Anda Arko, vodja prodaje v podjetju Valens Int. d.o.o., pojasnjuje: »Zaradi nizkih zakonodajnih priporočil pri potrošnikih prihaja do zmede. Namreč, ko na označbo napišemo, da ustno pršilo s 25 µg (1000 IU) vitamina D, kar je sicer povsem običajno priporočilo stroke v praksi, vsebuje 500 % priporočenega dnevnega vnosa vitamina D, lahko to potrošnika upravičeno prestraši in povzroči bodisi prenehanje uživanja prehranskega dopolnila ali pa zmanjšanje odmerka. Po drugi strani pa izkušnje iz tujine kažejo, da so odmerki s 5 µg (200 IU) vitamina D bistveno prenizki. Kot odgovornemu proizvajalcu nam je skrb za varnost potrošnikov seveda na prvem mestu, hkrati pa so informacije o učinkovitosti naših izdelkov ključne za nadaljnji razvoj kakovostnih izdelkov. Zato smo se v Valensu odločili podpreti dodatne raziskave, ki se izvajajo v Sloveniji in v katerih se testirajo prav naši izdelki.«

Rezultati raziskave »Učinkovitost dodajanja vitamina D pri odraslih prebivalcih Slovenije«

V raziskavi se je preverjala učinkovitost dodajanja vitamina D v obliki holekalciferola (vitamin D3), ki se običajno uporablja v prehranskih dopolnilih. V presojanje je bilo vključenih 235 odraslih prebivalcev Slovenije, ki pred tem niso uživali prehranskih dopolnil z vitaminom D. Približno 20 % udeležencev so zaradi pomanjkanja svetovali takojšen začetek dodajanja vitamina D, medtem ko je bilo 105 oseb z neoptimalno preskrbljenostjo z vitaminom D vključenih v nadaljevanje raziskave. Med izvajanjem raziskave kontrolna skupina ni prejemala nobenih dodatkov, medtem ko so udeleženci ostalih treh skupin dva meseca prejemali enega izmed treh različnih prehranskih dopolnil. Dnevni vnos je bil 25 µg (1000 IU) vitamina D oz. 500 % z zakonodajo predpisanega dnevnega vnosa.

Raziskavo, ki je trajala 2 meseca, je uspešno zaključilo 99 udeležencev (94 %). Po dvomesečnem dodajanju vitamina D se je pri prejemnikih prehranskih dopolnil povprečna plazemska koncentracija vitamina D značilno dvignila (v povprečju za 13 µg/L), bistveno pa se je izboljšala tudi splošna preskrbljenost z vitaminom D. Medtem ko so bili v kontrolni skupini prav vsi udeleženci raziskave še vedno nezadostno preskrbljeni z vitaminom D, je bilo med uporabniki prehranskih dopolnil takšnih le še četrtina.

Anda Arko o pomembnosti rezultatov raziskave za podjetje: »V Valensu imamo za zagotavljanje najvišje kakovosti vzpostavljen sistem dobre proizvodne prakse (GMP), vsekakor pa je za nas zelo pomembno, da smo učinkovitost naših izdelkov potrdili tudi z raziskavo. Za ustno pršilo Valens D-plus smo že leta 2014 od Inštituta za nutricionistiko prejeli nagrado za inovativnost. Za tiste z višjimi potrebami po sončnem vitaminu smo pred kratkim razvili tudi ustno pršilo z višjo vsebnostjo vitamina D, za najmlajše pa ponujamo Valens D-natur, popolnoma naravno ustno pršilo z vitaminom D, ki je brez konzervansov in je zato zelo dobrodošlo pri dojenčkih, ki imajo sicer težave s krči.«

Z zakonodajo priporočen dnevni odmerek je dejansko prenizek

Rezultati raziskave kažejo, da bi bilo treba v zakonodaji o označevanju živil predpisan priporočen dnevni odmerek vitamina D povišati, kar bi bilo skladno tudi s priporočili Evropske agencije za varno hrano. Prof. dr. Igor Pravst, Inštitut za nutricionistiko: »To bi potrošnikom omogočilo dostop do točnejše informacije, koliko potreb po vitaminu D dejansko pokrijejo z določenim izdelkom.« Pri pomanjkanju vitamina D je sicer na mestu obisk zdravnika, ki bo predpisal ustrezno terapijo. Prof. dr. Igor Pravst dodaja: »Zgornji še varni dnevni prehranski vnos vitamina D je do 100 µg, pri čemer se upošteva vnos iz vseh virov – tudi iz običajnih živil. V naši raziskavi smo udeležencem dodajali štirikrat nižji odmerek in po dveh mesecih intervencije pri nobenem udeležencu raziskave nismo ugotovili previsoke plazemske koncentracije vitamina D.«

Slovenci pozimi ne dobimo dovolj vitamina D Rezultati raziskave Učinkovitost dodajanja vitamina D pri odraslih prebivalcih Slovenije

Slovenci pozimi ne dobimo dovolj vitamina D Rezultati raziskave Učinkovitost dodajanja vitamina D pri odraslih prebivalcih Slovenije

Leave a Reply

Your email address will not be published.

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.