Ste 4. v čakalni vrsti in več kot ura čakanja na prostega operaterja / nova normalnost

Zadnje dni sem imel par opravkov, ki sem jih lahko opravil zgolj s telefonskimi klici. In tako sem se po skoraj desetih mesecih znašel v novi normalnosti, ki pomeni, da če ste 4. v čakalni vrsti na prostega operaterja, da boste na pogovor z njim čakali več kot eno uro. Če boste imeli srečo in če se vam bo po zvonjenju na drugi strani sploh kdo oglasil.

• Cvetličarne in vrtnarije so v Sloveniji zaprte, v trgovinah pa lahko kupci kupujejo rože in lončnice
• Leta 2020 otroku ne morete kupiti zimske obutve v trgovini zaradi Covid-19 odloka
• Ko strah pred koronavirusom preraste v psihozo in ljudje brezglavo nakupujejo v trgovinah

Razumem. Situacija za podjetja ni rožnata. Pa vendar je od začetka korona krize minilo že deset mesecev in težko kupim zgodbe, da se je težko prilagoditi tem razmeram v vsem tem času. Razumem tudi, da ljudje delajo od doma in zraven šolajo svoje otroke, pa vendar nekako ne razumem, da se ne da urediti komunikacijskih poti, da bi lahko naročniki (potrošniki) prišli do informacij v nornalnem času, predvsem pa da bi sploh prišli do informacij kaj se dogaja z naročenimi in plačanimi izdelki, ali pa z naročili in sklenitvijo novih pogodb.

Konkreten primer. Klic v eno izmed trgovin, ki je namesto dostave in montaže v začetku decembra, izgovor je Covid-19, poskrbela za to, da konec januarja še vedno nimam plačanih izdelkov iz začetka oktobra. Ker je malce težje živeti brez osnovnih predmetov sem se odločil da pokličem na telefonsko številko, ki je bila zraven sklenjene pogodbe.

Bil sem 4. v čakalni vrsti. Po približno 52 minutah sem postal 3. v čakalni vrsti in deset minut kasneje 2. v čakalni vrsti. Potem sem zaslišal zvonjenje in bil sem vesel, da bom končno lahko dobil informacije. No, motil sem se. 10 minut je zvonilo, vendar se ni nihče oglasil na telefon.

Poskusil sem ponovno. Sicer sem bo 2. v čakalni vrsti prišel že prej kot v 45 minutah. Uspeh, kajne? No, tudi tokrat se na zvonjenje ni nihče oglasil. Long story short – nikogar nisem dobil na telefon, predvsem pa nisem dobil nobene informacije o že zdavnaj plačanih izdelkih.

Potem sem poskusil srečo s telekomunikacijskimi operaterji. Tam je bila čakalna vrsta malce krajša. Že po 35 minutah sem prišel na vrsto in dobil informacijo, da bodo preverili kaj se da storiti. Kljub izrecnemu vprašanju glede optike, sem dobil odgovor, da mi lahko pošljejo ponudbo za mobilni dostop do interneta, kar me sicer niti ne zanima, ampak priznam, da so vsaj poskušali najti rešitev.

Klic drugega telekomunikacijskega operaterja je bil krajši. Čakal sem manj kot pet minut in v par minutah dobil vse informacije, na žalost negativne. Ampak mi je operater obljubil, da še enkrat preveri in mi javi o možnostih. Že čez par ur sem dobil njihov SMS, da so naredili preverbo in da na žalost ni mogoča optika na izbrani lokaciji.

Klic tretjega operaterja, kjer imam že sedaj sklenjeno naročniško razmerje. Po približno 40 minutah sem dobil prostega operaterja, ki mi je namesto odgovorov na konkretna vprašanja svetoval, da naj si ogledam ponudbo na spletni strani. Ko sem prosil, če mi lahko konkretno odgovori na moje preprosto vprašanje, ker sam nisem dovolj vešč iskanja po internetih, je nastala tišina. No, čez par minut sem dobil odgovor na vprašanje, ki sem ga zastavil in ki ga ni moč najti na telefonski številki.

Razumem. Časi so čudni. Ljudje so na čakanju. Stvari ne funkcionirajo kot bi morale. Predvsem pa je veliko nejevolje med ljudmi, ki ne dobijo svojih izdelkov, ki so jih naročili. In v prvi vrsti “obrambe” so ljudje, ki so najmanj krivi za situacijo in ki morajo poslušati nerganje uporabnikov in povišan ton marsikoga.

Pa vendar oni niso krivi za situacijo in poskušajo po svojih močeh reševati stvari, vendar na žalost brez konkretnih navodil nadrejenih in brez dodatne pomoči.

Ker se sam dobro zavedam, da ni njihova krivda, da stvari ne funkcionirajo, ponavadi poskusim s zahtevo po nadrejenih – kajti izgovorov ima človek počasi dovolj. Takrat se šele začnejo izgovori, ampak ponavadi če vztrajaš ali pa zahtevaš, da te pokliče nadrejeni sam, potem se včasih zgodijo tudi čudeži.

V času, ko bi morala podjetja, trgovine, …. največjo pozornost namenjati prav komunikaciji in točnim informacijam, je z njimi povsem enako kot je s to vlado. Gre za shizofreno komunikacijo, ki ljudem ne prinaša željenih informacij in posledično je razočaranje in jeza velika. In sam sem se odločil, da pač v takšnih trgovinah ne bom več kupoval ničesar. Če te v tem času pustijo na cedilu, ker se ne znajo organizirati – ali pa, ker so sprejeli preveliko število naročil, lahko sklepam, da se požvižgajo na potrošnika in HVALA, NE .. Ne potrebujem takšne storitve.

In potem so na drugi strani trgovine in podjetja, kjer bi moral dobiti naročene izdelke sredi decembra, pa vendar so bili že sredin novembra pripravljeni in naslednji dan tudi zmontirani. Ja, osel gre večkrat na led očitno in verjame, da lahko pomaga domači podjetjem, ki pa ga pustijo na cedilu.

Zakaj ne elektronska komunikacija? Ker ni odgovora. Če pa je, je pa tisti splošni – zaradi situacije, zaradi odlokov, zaradi …. Ne, nimam rad “templejt” mailov in pričakujem, da nekdo, ki zajebe pride nasproti z informacijami in tudi skomunicira rešitev. Optimist, kajne?

p.s.: po objavi tega zapisa na Facebooku, me je kontaktiral direktor telekomunikacijskega podjetja s katerim nisem bil v komunikaciji. In mi sam ponudil pomoč pri reševanju zapletov in težav. Hvala. Očitno so nekatera podjetja vseeno drugačna in se trudijo v teh časih! Očitno je še upanje! Hvala, Lovro!