Lansko leto, ko nas je ablast spustila preko meja na Hrvaško, sem raziskoval Istro in odkril kamp Mon Perin blizu kraja Bale in njihove mobilne hiške. Do mobilnih hišk sem imel zelo odklonilen odnos, ki pa se je spremenil pred tremi leti, ko sem bil v kampu Kovačine na Cresu in so me navdušile. Ko sem izbiral destinacija kam grem ta vikend, je bila odločitev preprosta – Mon Perin v mobilno hiško.

Najprej seveda test v Kopru, kljub temu, da zadostujem PCT pogojem, ampak pri aktualni ablasti človek nikoli ne ve kaj se spremeni čez noč. V roku 15 minut sem dobil negativni test in jo mahnil proti meji. Kljub pričakovani gužvi, temu ni bilo tako – policist na Hrvaški strani mi je samo pomahal z roko in bil sem na Hrvaški.

Na meji je bilo precej nemških registrskih tablic, poleg slovenskih seveda, ostalih pa nisem zaznal. Po avtocesti proti Pulju, kjer sem srečal zgolj par vozil in proti kraju Bale.

Mon Perin je velik in lično urejen kamp, kjer je vseeno še pridih prvinskosti – obala ni zabetonirana in ni mivke, ampak so kamni in skale, kar mi je že od nekdaj blizu. Blizu Mon Perina je Meneghetti Wine Hotel & Winery, ki je priljubljena destinacija za poroke. Aja, kamp Mon Perin se deli na dva dela, ki sta precej velika, in se razprostirata na par kilometrih površine, pa vendar je vse znotraj kampa urejeno in čisto.

Mobilno hiško sem rezerviral preko bookinga. 32 kvadratnih metrov bivalne površine (2 sobi, dve kopalnici, kuhinja in bivalni prostor v enem), 32 kvadratnih metrov pokrite terase, prva vrsta ob morju in cena 128 evrov na noč.

Mobilne hiške v Mon Perinu so čiste in lepe. Pozna se, da je to nov kamp in da je bilo postavljeno vse skupaj premišljeno. Kljub temu, da je zraven avtokamp, se ne pozna tega vpliva – pijančevanja pozno v noč, dretje in petje in vse ostalo, kar mi je pustilo slabe spomine na čase, ko smo šli kot “mulci” v avtokamp žurati.

V Mon Perinu je bilo ravno obratno. Mir in tišina. Po deseti uri zvečer so bili glasni zgolj škržati, vse ostalo je potihnilo, kljub temu, da je kamp že zelo poln – pozna se, da je v njem veliko Slovencev, ki so prišli na “podaljšan teden”. Sicer pa večina Nemcev.

Morje je čisto, vendar hladno, Zelo hladno, ampak zgolj prvih par metrov, ko je zaradi morskega toka voda hudičevo ledena (in če to napišem jaz, ki imam rad ledene vode, potem bo že nekaj na tem), potem pa se spremeni in postane voda topla in prijetna.

Zdajle sem se vrnil z jutranjega teka in opazil zanimiv fenomen – ljudje znotraj kampa pozdravljajo drug drugega. Tudi osebje v Mon Perinu pomaha, ko se pelje mimo z avtom. Zanimiv in prijeten občutek.

Zakaj so mi všeč mobilne hiške?

  • postavljene so blizu vode – par deset metrov od vode, apartmaji so ponavadi dlje od morja
  • imajo ves komfort – kopalnico, wc, kuhinjo, dve spalnici, velik dnevni prostor
  • imajo klimatsko napravo za vse tiste, ki jim je prevroče
  • so opremljene z vsem, kar potrebuješ za dopustovanje – ni treba razmišljati o stvareh, ki jih moraš vzeti s seboj, ko greš kampirati
  • izdelane so iz kvalitetnih materialov – mogoče je bila tudi sreča, da to niso bile stare hiške in da sem imel občutek, da je vse novo
  • na koncu ti ni treba čistiti, kot moraš, če imaš svojo prikolico, ki jo prestavljaš in voziš s seboj
  • imaš občutek, da si v kampu, pa imaš vseeno trdno streho nad glavo – doživiš vse, kar kamp ponuja, ker si del njega

Definitivno se bom to poletje še večkrat odločil za mobilne hiške za vikend pobeg! Razen, če ne bo ablast spremenila pogojev prehoda meje.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.