Vili Kovačič in Luka Perš sta prava SdS kadra. Prvi je znan po zahtevah za referendum, drugi pa kot “novinar” Nova24, ki se je nazadnje osmešil glede diplome vrhovnega sodnika Branka Masleše. Tokrat se skupaj še bolj sramotita, saj sta na Ustavno sodišče vložila pobudo za prepoved SD in Levice po sodbi ESČP. Verjetno nista razumela razsodbe ESČP, ali pa pač poskušata metati dimne bombice, medtem ko Janez pleni po državi.
- Branko Masleša in njegova diploma / kako Luka Perš in desnica poskušata diskreditirati vrhovnega sodnika
- Luka Perš se sramoti, ko poskuša reševati Aleksandro Pivec / ne loči med javno osebnostjo in osebo v službi javnosti
- Peticija za odstranitev Milana Kučana iz javnega življenja / Vili Kovačič in njegov pogled na demokracijo
- Vili Kovačič aka Državljan K in njegov shizofren boj
Vili Kovačič in Luka Perš pa nista edina, ki sta se podpisala pod pobudo za prepoved SD in Levice, saj so sopodpisali to pobudo tudi Vitomir Gros, Franci Feltrin, Slavko Kmetič, Borut Korun, Iva Pavlin-Žurman in Jiri Kocica.
Za kaj gre? Za očitno nerazumevanje razsodbe ESČP, kar so domoljupci in tudi predstavniki oblasti dokazali že sredi decembra, ko se je ta odločitev pojavila v javnosti. Če kdo zna francosko, si lahko odločitev prebere na tej povezavi.
Ravno zato, ker so se takrat v javnosti pojavile napačne informacije, je Sašo Zagorc v par tvitih razložil za kaj sploh gre v tej razsodbi in tudi jasno zapisal, da ESČP ni odločalo o ravnanjih romunskih oblasti glede razpustitve, ampak nedovolitve registracije politične stranke v nastajanju, česar Kovačič in Perš in ostali podpisniki ne razumejo.
1. Odločitev (fra. décision) je sprejel odbor 3 sodnikov ESČP le v francoskem jeziku. Kar je verjetno eden od vzrokov, da je nihče v SLO ni prebral in dejansko razumel.
2. To ni sodba, ampak odločitev o nedopustnosti (irrecevable) pritožbe, saj ni bilo obsežne vsebinske presoje.— Sasa Zagorc (@SZagorc) December 22, 2021
Pa še celoten thread, v katerem je Sašo Zagorc zelo jasno obrazložil kaj je bila razsodba.Kovačič in Perš sta tako dokazala, da sta prava domoljupca, ki sta se pripravljena sramotiti za SdS.
- Kar nekaj TW šaljivcev in obenem mojstrov za ustavno pravo in EKČP danes dramatično opozarja na zgodovinsko “razsodbo” ESČP v romunski zadevi (tinyurl.com/yc7vjjmw), ki se nanaša svobodo političnega združevanja. Kot ponavadi mešajo hruške in jabolka. Gremo po vrsti:
- Odločitev (fra. décision) je sprejel odbor 3 sodnikov ESČP le v francoskem jeziku. Kar je verjetno eden od vzrokov, da je nihče v SLO ni prebral in dejansko razumel.
- To ni sodba, ampak odločitev o nedopustnosti (irrecevable) pritožbe, saj ni bilo obsežne vsebinske presoje.
- Ne gre za zgodovinski dosežek, ker je ESČP o omejitvah registracije političnih strank v post-komunističnih državah že večkrat odločilo. K temu napotuje dejstvo, da je bila zadeva dodeljena odboru 3 sodnikov, ki obravnava zadeve, o katerih obstaja “well-established case law”.
- Prav tako ESČP ni odločalo o ravnanjih romunskih oblasti glede razpustitve, ampak nedovolitve registracije politične stranke v nastajanju. Hipotetično, standard za razpust delujoče politične stranke bi lahko bil še strožji od že strogih standardov za prepoved registracije.
- ESČP ponavlja, da lahko Romunija tudi zaradi totalitarne zgodovine KPR in na podlagi specifične zakonodaje omejuje registracijo političnih strank, ki dokazljivo vztrajajo na vrednotah ali de facto nasledstvu KPR.
- ESČP je torej dalo zeleno luč temu, da se ab initio prepreči poskus vzpostavljanja totalitarnega režima, zloraba pravic v bodoče in s tem ogrozitev državne varnosti oziroma temeljev demokratične družbe.
- To še ne pomeni, da je ustanovitev stranke, temelječe na komunistični doktrini, prepovedana sama po sebi. ESČP pojasni, da takšne stranke obstajajo v Romuniji in da njihova ustanovitev ni iluzorna. Pritožnik je tudi imel možnost prilagoditve statuta, a tega ni izkoristil.
- Na podlagi navedenega je možno sklepati, da ima sodba relativno majhen informativni pomen za slovenski pravni red, še zlasti ker imajo države relativno malo manevrskega prostora pri tovrstnih omejitvah svobode združevanja.
- Za vse TW veseljake, ki klatijo neumnosti: mnogo bolj informativna je recimo magistrska naloga Roka Dacarja, Prepoved politične stranke (Dostop: repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?i…).