Po Jezeru in Leninovem parku nas je včeraj na nacionalni televiziji pričakala serija Dolina rož, ki jo režira Matevž Luzar. Po romanu Tadeja Goloba, sicer tri dele, vendar precej drugačne kot smo bili do sedaj navajeni in z dodatnima igralskima okrepitvama. V Dolini rož nastopata Iva Bagola in Saša Tabakovič.

Včeraj sem z nestrpnostjo pričakoval Dolino rož, ki me ni pustila razočaranega. Kljub temu, da se zavedam, da kadar so pričakovanja je lahko razočaranje veliko. Vendar tokrat temu ni tako.

Že sama uvodna špica Vihar, vihar, ki jo izvajajo Silence je zanimiva. Sledijo uvodbne  scene, ki so bolj temne, predvsem pa drugače postavljene, kot smo bili do sedaj navajeni v Jezeru in Leninovem parku.

Ko k temu prištejem še dva nova igralca, ki se pojavita prvič – Iva Bagola in Saša Tabakovič, ki na momente deluje s svojo mirnostjo in nezgovornostjo že moteče in s svojo pojavo ne deluje tipično teatralno, česar smo navajeni od naših igralcev.

Ko vse to seštejem, pridem do zaključka, da je Dolina rož izredno gledljiva serija, čeprav so določeni kadri malce dolgi, vendar so v slogu preostalih dveh serij, ki smo jih imeli priložnost gledati pred to serijo. In če bi bili drugačni, ne bi šli v celoten kontekst oz. trilogijo po podobi Tadeja Goloba.

Še več takšnih serij bi. Kajti ravno Dolina rož dokazuje, da se tudi v Sloveniji da režirati kvalitetne serije, predvsem pa, da so scenaristi Matevž Luzar, Miha Hočevar in Srdjan Koljević zelo premišljeno pripravili vsebino, ki je gledljiva in ki ni dolgovezna, kot je sicer navada pri domačih serijah.