Ta vikend je v Ljubljani potekal kolesarski maraton Franja in Parada ponosa. V luči strpnosti ljudje sicer nimajo nič proti tema dvema dogodkoma, AMPAK jih pa moti cel kup stvari, ki so povezane z njima. In o tem, ker je pač demokracija, diskutirajo na družbenih omrežjih. Ampak nihče nima nič proti, kajne?
- Majica z logotipom banda Bad Religion “razpihuje sovraštvo in nestrpnost do katoliške vere” / Davorin Kopše
- Svoboda govora ne vključuje obrekovanj, groženj, razžalitev, razpihovanja sovraštva
- Dragan Petrovec / sovraštvo je najbolj povezovalno čustvo
- Pot na morje nekoč in danes / kako se je spremenilo življenje in naš odnos do dopusta ob morju
Nimam nič proti kolesarstvo. Nimam nič proti paradam ponosa. Dva stavka, ki sta se ta vikend precej pogosta pojavljala na družbenih omrežjih. Seveda je to samo prvi del stavka, kajti za njim sledi vse tisto kar ljudi moti ob kolesarskem prazniku v Ljubljani in Paradi ponosa in kar bi bilo treba takoj urediti in spremeniti. Toliko o slovenski strpnosti do česarkoli …
Nekatere ljudi motijo oblačila udeležencev Parade ponosa, druge motijo kolesarji, ki zasedejo ceste v Ljubljani in okolici in potem ti ljudje ne morejo iti en dan v letu na destinacijo, ki so jo želeli obiskati oz. morajo čakati v kolonah, da gredo kolesarji mimo. Tretje spet moti to, da Parada ponosa poteka po ulicah Ljubljane in se ne morejo peljati po taistih ulicah z vozilom. Četrte moti pogled na ljudi in barve na Paradi ponosa.
Suma sumarum. Vsak od nas je na prvo žogo “strpen”, ampak globoko v sebi ga moti nešteto stvari in se ne more sprijazniti s tem, da smo si pač ljudje drugačni. Kot udeležence Parade ponosa lahko potencialno moti nestrpnost ljudi do njih, pa tega nikjer ne razglašajo, ker se ne ukvarjajo s temi ljudi, tako nekoga drugega moti, da vidi mavrične barve v Ljubljani. Je razlika, kajne? Precej velika! In ta razlika veliko pove o teh ljudeh, ki so se te dni pridušali na račun kolesarjev ali udeležencev Parade ponosa. Ker večina, kajne?
Kaj pa, če bi začeli sprejemati drugačnost? Kaj pa, če bi se namesto z drugimi več ukvarjali sami s seboj? Kaj pa, če bi ljudem pustili, da se oblačijo kot se želijo? In pustili, da navdušenci nad kolesarstvom za en dan zaprejo Ljubljano in jo spremenijo v mesto za navdušence nad kolesarstvom? Kaj pa, če bi se raje ukvarjali s svojimi ritmi kot pa da se ukvarjate z drugimi?
Ne bi šlo, kajne? Smo le Slovenci, ki se raje ukvarjamo z drugimi kot s seboj. Ki smo raje pravični, ko gre za naše pravice in krivični ko gre za pravice drugih. Zakaj večina odloča o manjšini? In zakaj se sploh v letu 2022 ukvarjamo s tem kako je kdo oblečen in kaj počne, če počne vse v skladu s “pravili”, ki jih imamo v tej deželi?
Ja, tale vikend je bil velik dokaz zaplankanosti in predvsem nazadnjaštva v Sloveniji. Namesto, da bi podpirali drugačnost, se ljudje zgražajo nad njo. Pa vendar nas ta drugačnost bogati.
In ko tem najbolj klenim klerikalcem omeniš, da se nekateri moški oblačijo v krila, bele obleke, da častijo mrtvo osebo – potem si ti tisti, ki je nestrpen in ne oni, ki jih motijo mavrične obleke.
Živi in pusti živeti …
