Mineva že skoraj sedem mesecev, ko smo dobili novo oblast. Ko je dve leti tiranje Janeza Janše zamenjalo upanje in želja po drugačni politiki. Ne, nismo bili kolesarji tisti, ki smo spremenili potek zgodovine, smo pa prispevali k temu. Upanje v lepšo prihodnost je verjetno prevesilo tehtnico in predvsem ogromno obljub, ki so bile všečne pa odločilo o zmagovalcu.
- Ker desni pol ne zna aktivirati svojih privržencev, bi morala to storiti civilna družba, ki je kolesarila zadnji dve leti
- Ali te res ni nič sram, Borut Pahor / precednik vrnil odlikovanja Zlati častni znak svobode RS šestim osebam
- Aktivacija osebne izkaznice in nastavitev PINa s čitalcem pametnih kartic / šalabajzerji, v letu 2022 smo!
- Perilo se ne pere v javnosti / se res niso še čisto nič naučili
Potem nas neznana kozmična sila prestavi v čas sedem mesecev kasneje, ko se lahko vprašamo kdaj se bodo začele predvolilne obljube izpolnjevati? Da ne bo več RTV Slovenija “janšistična utrdba”? Da bomo imeli dostop do zdravnikov vsi državljani? Da se ne bo “odstavljajo in zamenjevalo kadrov po janšistično”?
Obljube bi lahko našteval v nedogled, pa jih ne bom. Ker se vsi zavedamo, da nekaj je predvolilni čas, nekaj pa realnost, ki nas slej ko prej sreča. In tudi Slovenijo je srečala realnost že zelo kmalu. Ko je opozicija prehitela koalicijo in ji onemogočila delo kot so si ga zadali. Opozicija je šla še korak dlje – dobili smo še tri referendume, kjer smo državljani še enkrat skupinsko pokazali #fakof Janezu in njegovim podrepnikom. Vendar jih to ne moti, še vedno se obnašajo kot da so oni na ablasti. Očitno se ne zavedajo, da je volja ljudstva bila drugačna in očitno si nekateri demokracijo predstavljajo po svoje.
Socialistična demokracija bi lahko to najbolj primerno opisal, saj si želimo “regulacije” cen elektrike, nafte, itd … No, pa vendar si želimo tudi demokracije in možnosti, da imamo svoje mnenje, ki se bo tudi slišalo. Ampak očitno temu ni tako, saj smo na volitvah pokazali, da ne želimo več janšizma, pa vendar je še povsod prisoten. To ni demokracija. To so neki drugi časi, ki jih Janez in njegovi podrepniki tako zaničujejo, pa vendar smo ravno v tistih časih dobili vse kar ima Slovenija – avtoceste, UKC, vse mogoče in nemogoče tovarne, ki so takratno Slovenijo dvignile iznad povprečja Jugoslavije.
Če se kdo sprašuje – kaj smo ustvarili v Sloveniji v zadnjih 30 letih? V bistvu zelo malo, kajne? Se je pa veliko “lastninilo” in veliko denarja je odteklo iz države, ampak to je vse že drugo poglavje.
Torej, čakam, da začne koalicija izpolnjevati predvolilne obljube. Da se očisti RTV Slovenija in dobimo zopet spodoben program, ki ne bo namenjen samemu sebi. Da se minister za zdravstvo, ki je sicer tudi sam dvoživka, odloči, da počisti to področje in se spoprime z reformami. Da se neha aktualna oblast ukvarjati sama s seboj in menjavami, kot se je zgodilo v primeru Tatjane Bobnar, ampak da se posveča svojemu poslanstvu in se drži obljub, sicer bo pot te vlade kratka in bo pristala na smetišču zgodovine kot je pristala SMC, Desus in še kup ostalih strank, ki so se v preteklih letih za vedno poslovile s političnega parketa.
In ne, nisem zadovoljen s situacijo v Sloveniji, saj imam vse bolj občutek, da se v Sloveniji dejansko nič ne da spremeniti. Srčno upam, da se motim, saj v nasprotnem primeru smo izbrali zgolj malce manj slabo izbiro – čeprav je bila letvica pričakovanj postavljena zelo visoko. Mogoče pa je čas, da nekdo brcne to vlado v rit in začne delovati kot bi morala že pred sedmimi meseci. In ja, razumem, da se ne dajo stvari urediti v par dneh, ampak od konca maja do sedaj je preteklo že ogromno ur, kajne?