Nasvet za nedeljski izlet. Po snegu od Rudnega polja (Pokljuka) do Uskovnice. Nedelja. Dan, ko se moraš brcniti v rit, da se spraviš izpod “pernice” in greš nekam na zrak. Glede na to, da je bilo vreme v Ljubljani in tudi sicer po Sloveniji precej “betežno” aka megleno, je bila odločitev, da se odpeljem do Pokljuke odlična. Že pri smučišču Zatrnik so sončni žarki nagajivo kukali skozi oblake in višje, ko sem se vozil, lepše je bilo vreme.
- Kam v hribe / Viševnik (2050m) z Rudnega polja / 50 minut vzpona
- Športni center Pokljuka – smučišče Viševnik – Rudno polje
- Kam v hribe / Planina Blato – Sedmera jezera (1685m) / vzpon dve uri in deset minut
- Nasvet za izlet / s kolesom iz Luč do Logarske doline in peš do slapu Rinka
- Velika planina iz Kranjskega Raka / nasvet za nedeljski izlet
- Belopeška jezera / Laghi di Fusine / nasvet za nedeljski izlet / s kolesom, ali peš
Temperatura je bila -4, ko sem parkiral Minija na parkingu na Rudnem polju in se po s soncem obsijanem snegu odpravil proti Uskovnici. Pot ni težka, dolga je okoli 4 kilometre (v eno smer!) in je označena, tako da se ne moreš izgubiti. Poleg tega je sedaj, ko je sneg, težko zaiti, ker je več kot pol metra snega povsod, razen tam kjer je pot.
Ne bom pametoval o pohodni obutvi in oblačilih, ki so primerna za takšno pot, vendar glede na to, da sem opazil posamezne osebe, ki so bile v “salonarjih” mogoče vseeno dobrohotno opozorilo – snega je veliko, ponekod so tudi deli, kjer je led in zimska pohodna obutev je potrebna. Glede na to, da so temperature krepko pod ničlo in v senci je res “svinjski” mraz, na soncu pa prijetno toplo – pomislite na čebulo in oblačila, ki dihajo, da ne boste kot kuhan vlak sopli po poti do Uskovnice.
Bodite pozorni še na nekaj – pot je ozka in upoštevajte to, ko srečujete ostale pohodnike. Ne, ne morete hoditi v paru, če je tako ozka pot in verjemite mi, da se ni prijetno vedno znova umikati tistim, ki niso navajeni hoje po gorah in očitno mislijo, da je celotna pot njihova. Da o pozdravljanju ne izgubljam besed – če vas nekdo pozdravi, vsaj malce se nasmejte, če vam je že preveč naporno odpreti usta in pozdraviti nazaj.
Aha. Nazaj k poti proti Uskovnici. Tja je pot precej strma in navzdol, kar pomeni, da vas nazaj čaka pot navzgor. In kljub temu, da gre zgolj za 4 kilometre dolgo pot morate upoštevati da je hoja po snegu precej bolj naporna kot pa bi bila ista relacija spomladi ali pa jeseni, ko je na Pokljuki prijetno hladno. Temu primeren naj bo tudi vaš tempo hoje.
Do tja sem porabil okoli 45 minut normalne hoje, ki je vsebovala ustavljanja zaradi “dičenja” nad snegom, smrekami in okolico, ki je prečudovita v sončnih žarkih.
Na Uskovnici je koča, ki je na novo urejena in je prijetna. No, tokrat je bila tako polna, da je bilo notri vroče kot v “peklu” in sam sem se raje obrnil in šel nazaj proti Rudnemu polju, saj se mi ni dalo čakati v vrsti za pijačo. Glede na to, da se pot nazaj vzpenja, se je to tudi poznalo na srčnem utripu, posledično je to pomenilo, da mi je bilo vroče in sem lahko slekel jakno. Pot nazaj je bila malce daljša, saj je bilo še več čudovitih prizorov, ki sem jih želel ovekovečiti in so spodaj.
Za pot do Rudnega polja do Uskovnice in nazaj sem porabil malce več kot uro in pol. Ko sem prišel do avta sem razmišljal, da bi “podrl zice” in malce “zalegnil” pri odprtem oknu. Ampak sem se odločil, da grem raje nazaj v meglo in se spočijem na drugačen način. Fajn nedelja je bila!
