Trapani je majhno mesto na zahodni obali Sicilije z letališčem in ima okoli 68.000 prebivalcev. Nad njim je gora Erice, s katere je tudi čudovit pogled na Trapani, njegove soline in čudovito morje, ki je vir prihodka za ribiško panogo. Mestro Trapani ima več cerkva, ki so vredne obiska, sicer pa je to staro mesto, ki privabi turiste iz celega sveta. Mene samo mesto ni navdušilo.

Mesto na pogled deluje precej neurejeno, vendar precej bolj urejeno kot recimo Neapelj ali podobna mesta na celini. Trapani tudi nima “dodatne vrednosti,” saj lahko celotno mesto “obdelaš” v par urah in vidiš vse znamenitosti. Res je, da na potovanjih ne hodim v muzeje, čeprav v Trapaniju jih je par. “Piazza Garibaldi” je bila moje izhodišče in potem sem v eni uri prehodil skoraj celotno mesto.

Kaotičen promet je nekaj vsakdanjega in prvih 15 minut v vozilu sem prav začudeno opazoval vse skupaj – kako poteka vse “tekoče,” čeprav so tri vozila na enem pasu, vmes pa pripeljeta še dva skuterja. Dejansko v tem neurejenem kaosu funkcionirajo pravila, ki jih moram v naslednjih dneh še osvojiti. Glede na to, da tokrat vozim Fiat 500 (hybrid), je vse skupaj seveda precej lažje, saj je vozilo res majhno. Oznake na cestah so bolj za okras, kajti vozniki jih ne upoštevajo.

Če ustaviš pred STOP znakom, si deležen “plozanja,” čeprav se ne moreš vključiti v promet. Ampak zelo hitro se navadiš njihovega sistema, ki bazira na “va fankulo,” sistemu – požvižgaš se na vse in vse bo ok!

V bližini je nekaj plaž, ki naj bi bile vredne obiska. Ampak v tem letnem času so prazne, predvsem pa še niso pripravljene na goste – pogled nanje je bil malce drugačen, kot sem ga pričakoval. V smeri proti Marsali pa sta dve atrakciji vredni obiska.

Paceco soline so čudovite v popoldanskem soncu. Ogromen rezervat, po katerem se lahko zapeljete z ladjico in greste na bližnji otok odkrivati floro. In par kilometrov naprej Lo Stagnone kitesurf – ko sem se vozil z avtom, sem v daljavi opazil veliko “jader” v zraku. Veliko pomeni par 100 .. Seveda sem se zapeljal po makedamski poti do tja (ja, fajn je, rent a car) in užival v pogledu na kajtarje, ki so se predajali konstantnemu vetru v precej nizki vodi.

Hrana? Za vegane precej malo oz. nič. Ker ko vprašaš o veganski hrani pridemo na nivo “grilane zelenjave”. Tako sem pristal na pizzi marinara, ki bila mešanica med siciijansko in napolitansko in zelo okusna. Cena je bila 9 evrov, ampak pri tem sem moral dodatno plačati še 3,5 evra za “košarico kruha” in 4 evre za napitnino. Coca Cola v steklenici je stala 4 evre. Pizza sama po sebi ni bila tako draga, kot so bili “dodatki”. Zanimiv pristop, ki ga pred dvema letoma nisem opazil, ampak tokrat bom bolj pozoren nanj.

Prvi dan je bil za menoj in poiskati sem si moral prenočitev. Spletna stran Charming Sicily je pri tem pomagala in našel sem vrhunsko destinacijo.