Ko zastoji na cestah in cakanje v kolonah postanejo del nasega vsakdana Ko zastoji na cestah in cakanje v kolonah postanejo del nasega vsakdana

Koliko časa izgubite dnevno zaradi zastojev na cestah?

Kdor se dnevno vozi v drug kraj, v službo, mu je jasno, da nekaj v tej deželi ne “štima”. Da dnevno vsi, ki zaradi takšnih ali drugačnih razlogov ne moremo uporabljati javnega prevoza, izgubimo ogromno časa, ki nam ga nihče ne bo nikoli vrnil. V končni fazi izgubljam čas na naših cestah, da lahko državi dajem vsak mesec, kar ji pripada. In kako ona skrbi zame? Da “prenavlja” vpadnico v Ljubljano več kot eno leto. Da gradi rondoje od Zagorja proti Izlakam tudi že skoraj leto dni. In da so naše ceste postale zgolj samo še parkirišče, ker vse skupaj večino časa stoji.

Ja, pizdim. Velikokrat. Dejstvo je, da bi morali planirati takšno povečanje prometa. Da bi morali imeti načrte, kako se s tem boriti. Ne sedaj, ko je prepozno, ampak takrat, ko do tega še ni prišlo. Da nihče v tej državi ne bi smel dopustiti, da se par kilometrov obvoznice paca že več kot eno leto in posledično nastajajo zjutraj 5-10 kilometrski zastoji in da v teh zastojih ljudje izgubljajo čas, ki bi ga lahko posvetili svojim otrokom in prijateljem. Ali pa bi lahko v službi naredili par nadur in tako prispevali k družinskemu proračunu in posledično bi imela država korist, saj bi dobila ddv.

Če bi bili predstavniki oblasti pametni, bi se ukvarjali s pretočnostjo prometa. Bi se ukvarjali z javnim prevozom. Bi uredili še marsikaj, da bi ljudem omogočili čim hitrejše in lažje “prestavljanje” iz ene lokacije na drugo. S tem bi ljudje imeli časa zase, bili bi bolj srečni, lahko bi zapravljali več in posledično bi imela država od vseh nas več.

No, pri nas imam občutek, da nihče ne ve točno, kako in zakaj se kaj dela. Da ni nobene vizije, predvsem pa da se nikomur ne sanja in se nihče ne ukvarja s tem, da se prometni zastoji, ki so vsakodnevni pojav na vseh naših cestah, odražajo tudi v manjšem pritoku denarja v državno blagajno. Ampak očitno je to povsem nepomembno za oblast, ki očitno nima časa za te stvari. Njim je pač pomembno, da se ukvarjajo sami s seboj in potujejo naokoli po svetu.

Če vsak dan izgubim v prometnih zamaških minimalno 1 uro, to pomeni letno okoli 250 ur. Je to dodatna plača in pol. Ker čas je denar, je to precej denarja. In takšnih, kot sem jaz, je ogromno. Kdaj se bodo odgovorni začeli ukvarjati s tem – ker sedanje gašenje požara je prepozno. Ukvarjati se je potrebno s tem, kaj bo čez par let, ker to, kar se dogaja danes, bi morali reševati že pred desetimi leti.

  1. Problemi s prometom so se zaceli ze v 60-ih letih, ceprav takrat ni bilo pol toliko vozil na cestah kot jih je danes.

  2. Rešitev imaš polno, ampak ti nobena ne bo všeč:
    – car sharing/car pooling
    – javni prevoz
    – kolo
    – (občasno) delo od doma
    – menjava službe
    – selitev

    Jaz sem se odločil za kombinacijo zadnjih štirih.

Komentarji so zaprti.