merjenje hitrosti merjenje hitrosti

Maribor bo od privatnega podjetja najel mobilni radar za merjenje hitrosti

Maribor. Mesto, kjer so se pred desetimi leti začeli #gotofje protesti in se potem razširili po celotni Sloveniji. Vzrok za proteste so bili radarji, ki je jih je takratni župan “nabavil,” in sedaj ležijo nekje v kleteh. In potem preskok v leto 2023, ko MO Maribor sporoči, da bodo za merjenje hitrosti od privatnega podjetja, ki je tudi sicer dobavitelj opreme Darsu in Policiji, najeli radar za 450 evrov na dan. Ker mariborski redarji nimajo svojega radarja.

Po podatkih občine naj podatkov ne bi “obdelovalo” zasebno podjetje, ampak mestno redarstvo. Seveda se mi ob tem zastavi povsem preprosto vprašanje – kako hudiča pa bodo znali redarji “obdelovati” te podatke, če jim pri tem ne bodo pomagali “lastniki” radarja? Ker ponavadi ti sistemi niso ravno preprosti, kajne? In ponavadi ne dobiš “slikce,” ki odleti potem prometnemu prekrškarju, ampak moraš te podatke še “upariti” z lastništvom vozila.

Zakaj sploh omenjam te radarje? Ja, radarji niso slaba varianta za umirjanje prometa v mestih in naseljih. Ko postane to “inkasanstvo,” pa je to druga zgodba. Večina radarjev je namenjena ravno temu.

Sam podpiram radarje in kazni, ker edino tako se lahko “uredi” promet v Sloveniji. Ampak pred tem morajo biti izpolnjeni še drugi pogoji, na katere se ponavadi pozablja. Predvsem pa mi je tale ideja, da se od privatnega podjetja “najema” oprema, precej smešna in preveč kapitalistična.

Ali ne bi bilo bolj smiselno, da bi šla MO Maribor v nabavo takšnega radarja, če je potreba, kot pa da ga najemajo od zasebnega ponudnika? Ja vem, strošek ni zanemarljiv, ampak po “preko palca” oceni pa se takšen nakup radarja v primerjavi z najemom precej hitro “povrne” – pa ne mislim s kaznimi. Predvsem pa se v takšnem primeru poraja precej manjši dvom v vse skupaj.