Razumem jih. Abonente prehitevalnega pasu na avtocestah. Kupili so si avto, kupili so vinjetei in nihče ne bo njim govoril, da ne smejo voziti 100 km/h po prehitevalnem pasu, čeprav je vozni pas že en kilometer prazen in pred njimi ni nikogar na voznem pasu v razdalji par kilometrov. Oni pač lahko, ker so očitno kupili abonma za prehitevalni pas. Šalo na stran, ampak to je dejansko realnost naših cest, ko imajo ljudje občutek, da je prehitevalni pas njihov.

Sobota. Jutro. Zastoji na avtocesti med Ljubljano in Vrhniko. Povsem normalna situacija. Najpre od Postojne se promet malce zredči in obstaja celo možnost, da lahko prehitiš kakšno vozilo po prehitevalnem pasu. No, ostajamo pri obstaja možnost, kajti takrat pride na dan “slovencejlnost” – da ne bo pomote, to ni omejeno zgolj na Slovence.

Tudi Avstrijci očitno ne razumejo pomena prehitevalnega pasu. Ali pa kakšen Italijan, vendar pri njemu je ponavadi kaj drugega krivo – recimo, da se tako navdušeno pogovarja s sopotniki v vozilu, da pozabi sploh kje vozi.

Ker vozilo na prehitevalnem pasu vozi s hitrostjo 100 km/h in ga vozila na voznem pasu prehitevajo, mu voznik pred menoj “pooablenda”. Zgodi se nič. Vozilo pred menoj s smernikom zapelje na vozni pas. No, misli, da bo zapeljal na vozni pas, kajti vozilo, ki je pred tem zasedalo prehitevalni pas, se odloči, da sedaj se bo pa umaknilo na vozni pas. Brez smernika zgolj za to, da ga ne bi kdo prehitel. Vozilo za njim se izogne težavam oz. nesreči in voznik začne voziti po voznem pasu s hitrostjo 100 km/h. Ko ga prehitim, opazim, da ima v eni roki cigareto, v drugi roki pa telefon. In raje niti ne pomislim, s čim drži volan.

Prehitevalni pas je prazen in vozim s hitrostjo 130 km/h. Naenkrat z voznega pasu zapelje par deset metrov pred mene vozilo s hitrostjo okoli 100 km/h. Brez smernika. Ker pač lahko. Zaviram. Zavirajo tudi ostala vozila za menoj, ki vozijo s premajhno varnostno razdaljo. Posledično pride do “fantomskega” zastoja, saj se zaradi takšnega dogodka, ko zavirajo vsa vozila na enem pasu, zgodi ta efekt.

Ampak to je realnost naših avtocest, s katero se nihče ne ukvarja. Nobenega policista na nadvozih, kjer bi lahko merili hitrost ali pa varnostno razdaljo. Ampak vsaj ena stvar je bila ok. Nisem stal na mestu 10 minut kot ponavadi zjutraj, ko se vozim v Ljubljano. In za pot, za katero potrebujem sicer 25 minut, nisem porabil ure in pol.

Škoda, ker se vsi udeleženci v prometu ne zavedajo, da je prehitevalni pas namenjem prehitevanju in ne zgolj in samo vožnji po njem. Ampak to je že višja matematika, ki jo marsikdo ne razume. Pa saj so plačali vinjeto, kajne? Njim to pripada.