Zgodnje jutro. Po teku se odločim, da bom preplaval še par kilometrov. Brisačo odložim na povsem prazni plaži, skočim v vodo in zaplavam. Ko se čez približno eno uro vračam proti obali zagledam dve osebi, ki na povsem prazni plaži stojita na moji brisači in postavljata svoje brisače okoli moje?! WTF?
- Ob 6. uri se prične okupacija plaže z brisačami, ležalniki in senčniki
- Kupovanje nepremičnine na Hrvaškem / par nasvetov iz prve roke
- Hvala, ker pobereš drek za svojim psom
Stopim iz vode in začudeno gledqm v osebi, ki se ne premakneta stran od moje brisače in me čudno gledata. Ker sta očitno tujca, jima nakažem, da je moja brisača in ju v angleščini vprašam, če ju moti? Vprašam ju, če sem jima zasedel njuno mesto in še bolj čudno me gledata.
Vsaj premaknila sta riti toliko, da sem lahko vzel brisačo po kateri sta hodla, majico in natikače. Odmaknem se par metrov, da se posušim in razmišljam pri sebi kaj hudiča se je ravnokar zgodilo.
Vsaj 40 metrov dolga plaža, kjer ni niti ene osebe. In moja brisača. Tista majhna, ki se hitro posuši. Ampak očitno je to preveč za nekoga, ki pride na plažo. Bi razumel, če bi bila tam kakšna senca ali kakšen strateško pomemben prostor. Pa vendar temu ni bilo tako. Čist navadna plaža, s tudi ne tako čudovitim vhodom v morje. Par metrov stran obstaja precej lepša pot v vodo.
Tole je še en izmed tistih zapisov, ko se vprašam kaj se zgodi v človeški glavi, ko pride do takšne situacije. Ko se vprašaš, če si star, ker ne razumeš več tega. Predvsem pa, ko ti ni jasno kako odreagirati? Ker če je nekomu v napoto brisača, potem vsaj ne stopiš nanjo. Vsaj v mojem svetu ne. Se pač premakneš malce.
Če bi bila brisača postavljena tako, da zapira dostop do morja, bi še nekako razumel, da stopiš nanjo. Pa vendar ni bilo nič od tega. Škoda, ker nisem imel s seboj telefona, da bi ti posnel, ker zdajle ko to pišem, se mi itak zdi nemogoče, da se mi je to zgodilo.
Vse bolj imam občutek, da gre vse skupaj v en velik kurec. In da lahko samo opazujem vse skupaj in se čudim. Ali pa sem star in me pač stvari motijo. Ampak res mi ni všeč, da mi nekdo stoji na brisači!
Lahko da sta mislila, da je od njunega kolega/kolegice, ki jim je rekel, da bo pustil brisaco pa je doticni zamudil))
Lahko, da jima je bila vsec))
Lahko, da nista vajena stati bosa na kamenckih))
Lahko, da sta pod vtisom Stoparskega vodnika po galaksiji, kjer vemo, da je brisaca najpomembnejsi rekvizit za potovanje))
Nikoli ne bomo vedli
Reces si “svašta” in pospravis ta moment v spomin nekam pod rubriko saj ni res pa je)
Vse to zelo drži. Jaz zapišem tukaj, da lahko čez 10 let primerjam stanje – predvsem pa svoj način razmišljanja