Sobota. Vroč poletni dan. Plaža na otoku Krku. Par metrov stran od mene par starejših domačink, ki se nastavljajo soncu. Pride še ena. Manj kot meter stran od mene položi brisačo in začne o vročini in temperaturah morja s kolegicami. Že čez minuto gre tema v drugo smer. Parada ponosa v Zagrebu. Zastavi vprašanje – na kaj so ponosni na Paradi ponosa? Ampak ne konča s tem. Homofobni primitivizem je povzročil, da sem se pobral s plaže, ker res mi ni potrebno poslušati takšnih neumnosti na plaži. V letu 2025 smo …
- Ko SdS homofobi pridejo na plan in se zgražajo nad LGBTI zastavo na Triglavu
- Soustanovitelja stranke Fidesz, Orbanovega evroposlanca in borca proti LGBT so dobili na zabavi z golimi moškimi
- Parada ponosa prinesla na površje vse frustracije in homofobnost slovenceljnov
Pomilujem ljudi, ki ne znajo sprejemati drugačnosti. Ki verjamejo, da je zgolj in samo njihov prav. Predvsem pa se mi smilijo ljudje, ki v svoji omejenosti ne razumejo, da se svet spreminja. Evolucija pa te fore. Ampak to je njihov problem, kajne?
Torej, kaj se je dogajalo na plaži? Tri starejše domačinke vedno okupirajo del plaže – prinesejo senčnike, brisače, kreme in potem uživajo. Včasih so glasne, včasih zaspijo. Jaz ponavadi tam blizu pustim brisačo, skočim v morje in odplavam svojo dolžino. Vležem se, da se posušim, in grem nazaj v hlad doma.
Tokrat je bilo drugače. Že prihod je bil pompozen. Blazino in vse ostalo je vrgla manj kot meter stran od mene. No, ni me prestrašila, je pa zbudila eno od ostalih kolegic. In kot omenjeno. Najprej je bila na vrsti temperatura vode in zraka, potem pa je začela svoj monolog o Paradi ponosa, ki je bila v Zagrebu. Kako to sploh dopuščajo. Kako se lahko ženske oblačijo v moške in obratno. Kako lahko takšne hodijo po mestu in kako lahko to sploh dopuščajo. Ker to ni naravno. Ker to je vse skupaj hudičevo delo.
Ostale tri starejše gospe so ostale tiho in niso niti poskušale odgovarjati na njena vprašanja. Sem pa opazil, da se niso strinjale z njenimi homofobnimi izjavami. V bistvu je malce manjkalo, da nisem povzdignil glasu in ji razložil, da svet pač ni več črnobel, kot ga slika njena cerkev, in da se je potrebno s časom tudi prilagoditi času, sicer te čas povozi.
Ker ni bilo s strani ostalih treh odgovora, je vse skupaj končala s stavkom, ki sem ga uporabil v naslovu. Na kaj so ponosni na Paradi ponosa?
Če bi taista gospa vsaj malce uporabila svoj možgan, bi našla odgovor. Ravno to, kar njo moti, je ta ponos. Ker dokler bodo obstajali homofobni ljudje, ki jih motijo drugi, in bo ta tema tabu, bo tako, kot je. Glede na to, da je Hrvaška zelo katoliška država, je jasno, da je pri njih še več homofobije.
Na žalost je to realnost sveta, v katerem morajo živeti ljudje, ki jih pač privlači isti spol ali pa so biseksualne ali transspolne osebe. Nestrpnost je pač povsod prisotna.
Prav z muko sem se zadrževal, ampak kdo sem jaz, da bi njej, ki jo moti očitno vse drugačno pametoval o teh stvareh, ki jih sploh ne razume. Njej um je verjetno ostal nekje pri brezmadežnem spočetju.