Prejšnji teden je SdSovski propagandni stroj začel z akcijo poveličevanja Hrvaške v primerjavi s Slovenijo. Hrvati boljše živijo, plačujejo manj davkov, so hitreje razvijajoča država, cene v trgovinah so nižje kot v Sloveniji, predvsem pa so njihove plače manj obdavčene kot plače v Sloveniji. Ob vsem tem se vprašam, zakaj Hrvati kupujejo v slovenskih trgovinah, če je njihov standard boljši od našega? Ker so naši prijatelji in nam želijo pomagati? Zagotovo ne. Bistvo je v manipulaciji številk, predvsem pa interpretaciji vsega skupaj.
- Davek na nepremičnine na Hrvaške / 4,37 evra za m2 v Malinski
- Ali je Hrvaška res predraga za Nemce?
- Hrvaški turizem rešujejo filipinski delavci
- Uzmite školjke i novce ostavite u kasici oz. kaj je narobe s turizmom na Hrvaškem?
Rad poslušam zgodbe o tem, kako je Hrvaška gospodarsko prehitela Slovenijo. Kako imajo višje povprečne plače. Kako je življenje tam boljše. Kako smo mi postali Balkan, oni pa Evropa. Vse lepo in prav. Ampak če je temu res tako, zakaj potem ob sobotah slovenske trgovine ob meji izgledajo kot podružnica Zagreba?
Odgovor ni enostaven, je pa precej banalen. Cene.
Hrvaška ima višji DDV. Hrvaška ima dražjo hrano. Hrvaška ima trgovce, ki so mojstri v dvigovanju cen in posledično mora država določati najvišje cene izdelkov. Hrvaška ima potrošnike, ki so ugotovili, da se jim tudi z boljšim standardom bolj splača narediti izlet čez mejo in napolniti prtljažnik v Sloveniji.
Standard ni samo višina plače. Standard je tudi to, koliko ti na koncu meseca ostane. In koliko plačaš za osnovne stvari. Za hrano. Za čistila. Za izdelke, ki jih kupuješ vsak teden. Mogoče tudi to, da pri njih ni plačane malice, da pri njih ni plačanega prevoza v službo. Da so pokojnine tako nizke, da ko govoriš z domačini, da se ti zasmilijo. Da nimajo ureje dolgotrajne oskrbe in da so v večini primerov prepuščeni lastni iznajdljivosti. Da ne omenjam tega, da pri njih večina “transakcij” poteka z gotovino. Zakaj bi odvajali davek za svojo državo, kajne?
Slovenija ima svoje probleme. Ampak ima tudi precej bolj urejen trg živil, več konkurence in roko na srce manj pogoltne trgovce. Vsaj v primerjavi z južno sosedo. In potem so tukaj še akcije. Slovenske akcije, ki jih Hrvati zelo dobro poznajo. Tako dobro, da včasih bolje kot povprečen Slovenec vedo, kdaj je pralni prašek najcenejši.
Najbolj fascinantno pri vsem skupaj pa je to, da se o tem skoraj ne govori. Kot da je nerodno priznati, da “boljši standard”, ki ga slikajo SdSovci ne pomeni nujno tudi cenejšega življenja. In da višja plača ne pomaga veliko, če te v trgovini olupijo že pri kruhu in mleku.
Zato ni vprašanje, zakaj Hrvati kupujejo v slovenskih trgovinah. Pravo vprašanje je, zakaj se še vedno pretvarjamo, da standard meriš samo z eno številko na plačilni listi.
Parkirišča ne lažejo. Vozički tudi ne. Se pa da spretno manipulirati s podatki in vključevati pojme kot so PPP, če se bližajo volitve in če želijo desničarji prikazati stanje v Sloveniji kot katastrofalno. Pa je res?
