Bil je september 2025. Čižići na Krku. Tipičen dan, ko ga ob morju izkoristiš in vmes čas nekako izgine. Parkiram avto na parkirišču, stopim ven, pogledam po žepih. Nič. Nobenega kovanca. Nobene gotovine. V tistem trenutku sem imel dve opciji. Začel bi lahko panično iskati rešitev ali pa skomignil z rameni in si mislil, bom pač plačal kazen. Jaz sem izbral slednjo. Brez kompliciranja. Brez iskanja izgovorov. Ko sem se čez kakšnih 8 ur vrnil do avta, me je na vetrobranskem steklu čakal listek. Kazen 20 eurov. Nič pretresljivega. Vzel sem telefon, poravnal zadevo in življenje je šlo dalje. Zaključena zgodba. Vsaj tako sem mislil. “Fast forward” pol leta. Včeraj me doma pričaka kuverta. Odvetniška pisarna. Odprem in vidim številko. 180 eurov za kazen, ki sem jo že plačal.
- Zakaj so kazni za prometne prekrške v PVC vrečkah?
- Za nabiranje divjih špargljev na Hrvaškem potrebujete dovoljenje
- S kolesom po Ljubljani in okolici / ko si srečen, da si prišel domov brez poškodb
Najprej sem seveda pomislil, da gre za napako. Potem sem začel brati odvetniško “latovščino”:
- 125,00 € za stroške pridobitve podatkov o dolžniku
- 35,00 € za administrativni stroški in stroški poštnine
- in tista moja že plačana kazen 20 eurov
Skupaj: 180 eurov.
Za nekaj, kar sem že poravnal. In v meni se je rodil tisti znani občutek. Ne jeza zaradi kazni same. Kazni so del igre. Če narediš prekršek, ga plačaš. Preprosto. Ampak ta občutek, da si ujet v sistem, kjer očitno nekdo računa na to, da ljudje ne bodo reagirali, ne bodo dokazovali, ne bodo iskali pravice.
Verjetno marsikdo res pozabi. Verjetno marsikdo reče, bom plačal, da imam mir. In veriga se vrti dalje. Parkirišče, upravljalec, odvetniki, administracija. Vsak vzame svoj kos pogače. In na koncu 20 eurov postane 180 eurov.
Prometne prekrške vedno plačam. Takoj. Ni jih veliko, ampak so. Nisem ponosen na njih, ampak jih ne zanikam. Tudi ta v Čižićih ni bil nič posebnega. Sprejel sem ga, plačal in šel naprej. Ampak nisem pripravljen na to, da me po pol leta pričaka takšno obvestilo oz. takšna kazen.
Povsem nedolžno vprašanje se mi je zastavilo. Koliko takšnih primerov obstaja? In koliko ljudi dejansko plača, ne da bi sploh preverili, kaj se je zgodilo? Ker 180 eurov za parkiranje. Ni več samo kazen. To je biznis.
Seveda sem jim poslal “print screen” nakazila in tudi zahteval uradno potrditev, da je primer zaključen. Za vsak slučaj pa jih bom čez kakšne dve uri, ko bodo začeli delati tudi še poklical. Le tega ne vem, kje naj začnem? Pri odvetniški pisarni na Hrvaškem? Pri odvetniški pisarni v Sloveniji? Pri upravljavcu parkirišča? Ja, veliko jih je v verigi in iz 20 evrov tako nastane 180 evrov.
