Saj ni res, pa je. Miha Brejc, nekoč eden vidnejših članov SdS in človek, ki je bil dolga leta del slovenske politike, se je odločil za precej nenavaden korak. Z javno spletno peticijo poziva predsednika državnega zbora Zorana Stevanovića k odstopu. Na spletni strani stevogohome.si je v manj kot enem dnevu nabral že skoraj 9000 podpisov. Za slovenske razmere je to vse prej kot zanemarljiva številka. Še posebej zato, ker ne gre za klasično strankarsko peticijo, ki bi jo organizirala politična stranka in za katero bi stal celoten njen aparat, ampak za spletni poziv, za katerim stoji posameznik.
- Resnico so volili, ker niso želeli Janeza Janše
- O čem so še lagali poslanci Resnice?
- Poslancem Resnice ponujali 7-mestne številke / sanja svinja kukuruz
Brejc svoje poteze ne skriva. Moti ga predvsem način, kako Stevanović opravlja funkcijo predsednika državnega zbor in meni, da s svojim ravnanjem povzroča škodo Sloveniji. Po njegovem mnenju Stevanović ni dorasel funkciji, ki jo zaseda in s svojim ravnanjem dodatno spodkopava zaupanje v institucije države. Tudi v preteklih mesecih je bil Brejc do Stevanovića izjemno kritičen in je njegovo ravnanje označeval kot razvrednotenje parlamenta.
Tukaj pridemo do precej zanimivega paradoksa slovenske politike. Miha Brejc je bil nekoč eden pomembnejših ljudi SDS. Danes pa je eden glasnejših kritikov oblasti, v kateri ima SdS pomembno vlogo. To, da se je zdaj lotil še predsednika državnega zbora iz vrst Resnice, kaže predvsem na to, kako nenavadna je postala slovenska politična situacija.
Brejc pri tem ni edini, ki opozarja na težave okoli Stevanovića. Tudi julijske politične razprave so pokazale, da je predsednik državnega zbora postal ena osrednjih tarč kritik opozicije. Toda še bolj zanimivo od same peticije je nekaj drugega.
Resnica je izgubila vso podporo. Parlament bi videla samo še od zunaj. Kar je seveda edino prav in prav zanimivo je, da so očitno Slovenci končno spregledali. Ko ugotovijo, da je tudi Logar s svojimi Demokrati storil enako, bo še upanje za Slovenijo.
Če k temu dodamo še skoraj 9000 podpisov pod pozivom k odstopu Stevanovića v manj kot enem dnevu, je mogoče reči, da se je razpoloženje dela javnosti precej spremenilo. Seveda peticija sama po sebi ne pomeni, da 9000 ljudi želi predčasne volitve ali da 9000 ljudi podpira Miho Brejca. Prav tako podpis peticije ni javnomnenjska raziskava. Ampak številka je dovolj velika, da je ne gre preprosto odpraviti z zamahom roke.
Politiki imajo pogosto zelo radi ankete takrat, ko jim kažejo dobro. Ko jim ne kažejo dobro, pa jih radi razglasijo za nerelevantne. Enako velja za spletne peticije. Ko so v njih zbrani podpisi proti političnemu nasprotniku, so pomemben glas ljudstva. Ko so podpisi proti njim, so nenadoma samo spletni klik. Ampak ljudje vendarle nekaj sporočajo.
Volitve leta 2026 so pokazale, da je slovensko politično prizorišče postalo precej bolj nepredvidljivo. Resnica je prišla v parlament z lažjo, da ne bodo sodelovali s SdSovci, Zoran Stevanović je postal predsednik državnega zbora, nato pa se je politična realnost začela spreminjati hitreje, kot so mnogi pričakovali. Saj bo Zoran kmalu ugotovil, da ga je Janez izkoristil in da je bil kolateralna škoda. Njemu pa se je vse skupaj zdelo tako dobro.
Politika je pač takšna. Enkrat si na vrhu. Potem pa ugotoviš, da ljudje vseeno gledajo, poslušajo in si zapomnijo. Ko pride čas za naslednji podpis ali naslednji glas, se lahko zelo hitro pokaže, kaj so si zapomnili. Očitno ni to več spomin zlate ribice.
