Včeraj me je presenetil SMS bivšega sošolca in prijatelja, ki je “rodil” tretjo punčko. Čestitke Tomaž, vendar nisem vedel, da ti vedno seksaš v nogavicah (stara vraž pravi, da seks v nogavicah prinaša punčke, vsaj upam, da je res tako).

Vendar sem se ob tem dogodku tudi sam zamislil. Iste starosti sva, vendar z veliko razliko. Jaz še niti ne razmišljam o naraščaju, on pa ima že tri. Ali drugače povedano. Jaz se še ne počutim dovolj odraslega, da bi sprejel naloge vzgoje majhnega bitjeca.

V bistvu z Barbko še niti ne razmišljava o tej možnosti, kajti jaz si želim, ko bom imel otročka, da ga bom vzgajal jaz in ne vrtec ali kdo drug. To pomeni da ne bom hodil iz službe ob 19 uri, ali kasneje, ampak da bom preživel z njim vsaj 5 ur efektivno na dan. Da ga bom jaz vzgajal in da bom delil svoj čas z njim.

Včasih so rekli, da je potrebna najprej štalca, potem pa “kravca”. Imava štalco, imava službe in ostalo, marsikdo nima vsega tega, pa vendar ima otroke. Vendar nimava dovolj časa, ki bi ga namenila izključno otročku. Poleg tega pa že sama misel, da bi moral otrok živeti v tem krutem svetu, kjer ni več čustev, prijaznosti in dobrote, ampak je vse skupaj samo gonja za denarjem, kariero in uspešnostjo, me pribije na realna tla.

Si sploh želim otroka? Vem, da je to zelo egoistično razmišljanje in ko imaš enkrat otroka, se vse stvari spremenijo, vsaj tako pravijo tisti, ki so že starši. Vendar imam kljub vsemu pomisleke. Če pogledam nazaj v preteklost na moje otroštvo in kasnejša leta odraščanja in vse probleme, ki sem jih povzročal staršem, čeprav nisem bil promiskuiteten otrok in sem bil vedno vzoren, sem v rahlih dvomih.

Si želim, da mi pri 16 letih mulc pride domov in mi reče: “stari, avto sem ti sesul, k sem se ga napil, k sem zvedu, da je moja bejba noseča!” Hm. Pa vendar je to samo odraščanje tistega malega bitjeca, ki ti vsakodnevno z nasmehom polepša dan in nova izkušnja skozi katero mora iti skozi življenje.

Vendar vem, sedaj še nisem pripravljen za takšen korak. Mogoče pa se vse skupaj spremeni in se spremeni tudi moje mnenje o malih, prisrčnih bitjecih, ki jim imam najrajši, če so sosedovi ali prijateljevi. Po 15 minutah ga lahko vrneš in je vse skupaj rešeno.

Je pa res, da iz stališča fotografije, so to moji najljubši motivi. Tako nemirni in tako iskrivi in vedno polni norih idej. Vsaka podobnost z Barbko je zgolj in samo plod moje domišljije :evil:

20 Responses to Otroci, ne hvala

  1. Ula pravi:

    nocem bit nesramna (sej ves!), ampak, ce kdaj, se za njih odloci nekje pred 50-im letom. vse vecja medgeneracijska razlika se men osebno zdi se hujsi problem.

    pa nov, druzinski avto bi blo treba kupit… za kok prodajata starega? pa za prjatle?? :blink:

    btw: tista zgodbica o sestnajstletnem mulcu – a je resnicna? :P

  2. Ula pravi:

    majkomila, kera bajta!!

  3. ivan pravi:

    Meni se pa vse bolj zdi, da je cajt za mulce tam nekje pri osemnajstih. Če ga maš pri teh letih, se ga do 36. že znebiš, pol je pa še celo življenje pred tabo. :D

  4. had pravi:

    @ula: res je.. definitivno pred 50.. pa tudi pred 35 letom.. ce se ze odlociva.. kajti tudi o medgeneracijski razliki sem razmisljal.. druzinski avto pa itak imava namen nabavit.. a za twingota sprasujes.. poceni :)
    bajta.. vikend je to.. vsaj tako naj bi bilo :)
    zgodbica je samo plod domisljije :evil:

    @ivan: vidis, ce bi jaz kdaj pametno razmisljal, bi naredil tocno to, kar predlagas.. in bi si pri 18 letih kupil stanovanje in bi sedaj, po 15 letih ze imel odplacan kredit.. in bi zacel uzivati.. ampak je.bat.ga, nismo naredili tega in sedaj razmisljamo, zakaj nismo naredili tega.. pa ti? kaj planiras :)

  5. ivan pravi:

    No comment. :D

  6. Ula pravi:

    twingo je bil moj prvi avto, moje najstniske sanje, kupljen iz takratnih zivljenjskih prihrankov.. bil je super, ampak zdej mam druzga (kok se to fajn slis).. torej, nisem mislila twingota in to itak ves..

    ja dej, pol se pa kr na delo spravta z barbko…

  7. had pravi:

    @ula: vem vem :) ampak tadrug avtocek je za duso.. twingo je pa zaenkrat family wagon.. ker toliko kot gre vanj, ne gre v nobeno drugo vozilo..
    jeap.. sedaj grem res pocasi na delo :evil:

  8. Hirkani pravi:

    Do prvih dveh črtic sem tudi sama podobno razmišljala. No, potem je bilo pa tako fajn, da smo jih imeli še več :)

    Da o žlahti in prijateljih: “Zdaj imata hišo, službe, avte, sta potovala, kaj pa otroci?” sploh ne govorimo.

    Otrok ni PROJEKT, ki pride za na povrh. Zanj moraš biti zrel in pripravljen, ko pride tvoj čas za to in ne takrat ko drugi menijo da je prav.

    Ampak, khmkm, iz izkušenj: ko začneš enkrat na glas razmišljat, se vseeno tisti čas že počasi bliž. /Akhmkhm povedano čisto s tamalimi črkami/

  9. Hirkani pravi:

    Kot ponosna lastnica najboljšega modrega dirkača na svetu, se strinjam: Twingo rules!

  10. had pravi:

    twingo je itak zakon.. se strinjam :) edino, klimo, ki jo imam bi menjal za servo volan :)
    na glas razmisljam jaz ze celo zivljenje :) hudica..

    res je.. otrok ni projekt.. potrebna je zrelost.. in verjetno je res, ko imas enega, ni problem jih imeti se vec..

  11. Hirkani pravi:

    Samuelion, tvoje povezave so “Forbidden, error 403” :)

  12. SharonB pravi:

    Bi bla lahko že stara mama, če ne bi imela moja dva starejša podobne težve in pomisleke. Any way, iz mojih spominov povem, da me je za prvega in tretjo popadla neustavljiva želja, pa prvič nisem imela nobenih, kao, tehničnih pogojev. Seveda, so bile težve, skrbi, veselje nad njihovimi uspehi in užitek, da jih lahko gledam.
    Kar se avta tiče, njega dni je bil popularna bolhca (poljski Fiat), pa smo šli vsi štirje za en teden na smučanje v Dolomite. Večji vagon, več stane, več maš dela z njim in manj cajta za branje pravljic in pesmic, ki si jih bil ti HAD najbrž kar v precejšnji meri deležen.

  13. had pravi:

    @samuelion: se strinjam.. vendar odlocitev, kdaj in kako je tezka.. ko sem imel moznost odrascanja malega bitjeca videti pri sestri, sem bil navdusen.. smeha in srece je bilo zelo veliko.. se vedno je enako, ceprav je Tin ze postal “ornk dec”.. ampak za lastne otroke sem pa prestrasen..

    @sharonb: res je.. imel sem idilicno otrostvo (hvala starsa) in tocno to, zelim podariti otrocku, ce ga bom kdaj imel.. zato sem skepticen o stvareh, ki so lahko sicer povsem preproste in povsem normalne.. kompliciramo, ker zelimo najboljse.. in tudi sam se spomnim dopustov, ko je slo v zastavo 101 vse in se vec in se je pakiralo 14 dni pred odhodom in potem so bile pocitnice kot iz sanj.. ah, spomini..

  14. Ulala pravi:

    had, dej, cim manj komplicirajta… bolj kompliciras, bolj nesproscen je tvoj otrok. naj rine po pesku in skace v luze.. in ni mu treba kupit vsake igrace, kaksno lahko celo sam naredi. pa znanci ti lahko posodijo vozicek in zibko (ceprav glede na vajino hisko vama prov slabo tud ne gre). mi res nismo mel denarja, pa se nas je vseh 5 + velik pes stlacilo v avtek in nam je blo fajn.. pa se to: vec kot mas otrok, boljs se majo ;)) zakaj pustimo, da o vsem odloca denar? vedno se najde resitev, ves.

    khm, pa da ne bosta zdej tiste kave skenslala. ker v tej vasici se bomo tudi sicer cist mimgrede srecal. pa sej ne bom mela predavanja na temo otrok ;)) si ne drznem (zaradi barbke, se ve).

  15. had pravi:

    ma ne, sej ni problem v denarju.. materialne dobrine so povsem postranska stvar.. problem je v kvalitetnem casu, ki ga zelim preziveti z bebejckom :) tem, da nima dan toliko ur, kot bi jih jaz rad in tem, da hocem, da je najina vzgoja tista, ki mu bo dala popotnico.. sem pac egoist :)
    se strinjam.. vec jih je, lepse je.. ker se tudi med seboj veliko naucijo in navadijo..

    kava pa itak.. o tem sploh ni dvoma! hahah..

  16. Hirkani pravi:

    Had, kot izkušen starš, ti lahko povem, da je tudi “kvaliteten čas ” lahko hudo subjektivna zadeva. Se npr. odločim, da bom namenila kvaliteten čas mojim otrokom, pa me z lahkoto skenslajo, ker grejo raje s sosedovimi mulci plezat na drevesa.

    O kvalitetnem času, ne glede na količino le tega… tukaj govorim o tem, da “kvaliteten čas” namenimo otroku izrecno takrat, ko nas on potrebuje in želi. Ta kvaliteten čas pa ni odvisen od števila minut, kakovosti didaktičnih iger ki se jih igramo skupaj z otrokom. Včasih je to samo en objem, ko je padel in se udaril v koleno, potem pa spet šiba dalje…

  17. Ulala pravi:

    kaze, da bomo iznicili vse vajine izgorove ;)) hec… mejta jih, ko/ce bosta hotla.

  18. BigWhale pravi:

    Dezurni cinik bi rekel, da ce je ona Barbka in se ima za Barbko in jo povrhu vsega ima tudi on za Barbko, potem se DOLGO ne bosta pripravljena za otroke… ;>

  19. […] 2006 sem v zapisu – Otroci, ne hvala zapisal svoje mnenje o tem. In zaenkrat se ga še vedno držim. Potem je prišel Facebook in […]

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

Time limit is exhausted. Please reload CAPTCHA.