Od nekdaj pijem Alpsko mleko 1,6% iz Ljubljanskih mlekarn.
Zakaj ravno z 1,6% mlečne maščobe? Ker mi je okus tega mleka najboljši. Ni preveč “masten”, kot tudi ni preveč “voden”. Je ravno pravšnji za jutranji kakav, čokolešnik, ali pa kot dodatek k pravemu čaju.

Vendar zadnje čase opažm, da je to mleko postalo precej drugačno. Postalo je “vodeno”, oz. kot bi ga nekdo redčil z vodo. Jutranji kakav ima okus, kot da bi ga namesto z mlekom, naredil z vodo. In že parkrat sem odprl povsem novo mleko in si še enkrat naredil isto mešanico kakava, da bi ugotovil, če je slučajno problem samo v eni litrski embalaži. Vendar vedno razočaran ugotovil, da je bila tudi naslednja skodelica kakava istega okusa.

Ponavadi kupiva cel karton mleka (12 litrov) v Mercatorju ali Tušu. In po specifikacijah proizvajalca bi moralo takšno mleko zdržti v originalno zaprti embalaži 4 mesece. Tako, da tudi ta faktor odpade, čeprav ponavadi spijeva liter mleka v 1-2 dneh.

Kje bi lahko bil vzrok za vodenost mleka? Pred časom so Finance pisale, da Ljubljanske mlekarne uvažjo mleko iz Madžrske. Vendar je bilo to že več mesecev nazaj. Tako da dvomim, da bi šele sedaj opazil nekvaliteto mleka.
Je še kdo drug opazil vodenost mleka? Ali pa mi ostane samo preskok na 3,2% :)

22 Responses to Alpsko mleko z 1,6% mlečne maščobe

  1. Kašpar pravi:

    Ok, tukej se pa s tabo ne morem strinjati. 1,6 in tudi 3,2 mleko sta mi zanič. Obadva sta vodena. Ne vem kako je možno, da je nekaterim 3,2 “premočno” mleko.

    Jaz prisegam na pristno kravje mleko s Poličarjeve kmetije. :)

  2. had pravi:

    kaksno pa je to mleko? a je kot bi pil sladko smetano? :)

  3. roll pravi:

    Preskok na Pomurske mlekarne ;)

  4. aly pravi:

    Ljubljanske mlekarne skrbijo za tvoje zdravje!

    Kot pravi dr. Janez Rugelj: “V vsem živalskem carstvu je samo človek tako neizmerno nespameten, da tudi potem, ko ni več dojenček, še uživa mleko. In to kravje, ki je namenjeno teletom!” (Pot samouresničevanja, str. 976) V nadaljevanju z rezultati raziskav pojasni, da v mleku ni praktično ničesar koristnega za odraslega človeka, kvečjemu nasprotno.

  5. Cuzak pravi:

    Ta močno Alpsko mleko ima 3,5% maščob, odkar smo v EU. Sicer je pa debata o mleku že dolga leta ena bolj kontroverznih. Nazadnje mi je nek zdravilec razlagal o tem, da je problem v homogenizaciji, to je razbitju maščobnih molekul, ki s tem postanejo telesu manj koristne, če ne že kar škodljive. To naj bi bila glavna razlika med smetanastim domačim mlekom in industrijskim, ki je narejeno po standardu.

    Nekateri ostali argumenti, ki ločijo zagovornike od nasprotnikov so še:

    + mleko ima veliko kalcija
    – kalcij, ki je v mleku statistično ne znižuje tveganja osteoporoze, ali drugače, ni uporaben
    + mleko ima veliko beljakovin
    + mleko pijejo dojenčki
    – mleko povzroča ateriosklerozo
    – mleko je naphano s hormoni
    + mleko pijejo vsi sesalci
    – mleka ne pije noben odrasel sesalec (ok razen nekaterih udomačenih)
    – mleko povzroča alergije
    – mleka številni ljudje po svetu (Azija) zaradi pomanjkanja encima za prebavo le tega ne morejo uživati
    + mleko ima odličen okus
    – v mleku pogosto najdejo antibiotike, recimo kloramfenikol
    + mleko gre super s piškoti, v kavi je neizogibno
    + “got milk” je ena izmed legendarnih oglasnih akcij

    Kljub vsem zgornjim argumentom se sam uvrščam med mlečne agnostike in imam mleko zelo rad.

  6. The Will pravi:

    Ni čudno da seti vrti in izgubljaš za vest

  7. prgrmr pravi:

    Glede uvoza mleka … Na vseh mlečnih izdelkih mora biti v elipsi oznaka, kjer je navedena tudi držva izvora. Npr. na biojogurtih Ljubljanskih mlekarn, kjer piše, da so izdelani v EU, je tako v ovalu navedena Avstrija (AT). Kaj piše na tvojem mleku? (Upam, da sicer ne goljufajo z oznakami.)

  8. Aphrodite pravi:

    Vedno sem pila 3.5, samo kdaj sem probala tist 1.6 in mi je bil čist voden. Mogoče se je pa kakav spremenil?
    Jst že od malega prisegam na 3.5 iz naših LM in kakav Cao Boy iz Embe. Mljama!

  9. Kašpar pravi:

    Had, pejt na eno kmetijo pa ga probej.

  10. kreg pravi:

    Mleko samo za v kavo, drugo mi je neuporabno.

    lp

  11. erzo pravi:

    za kavo olvejs domače mleko! povsem spremeni okus. verjetno je potem tudi 3.2 boljši…
    jest sicer nisem ravno ljubitelj mleka, tko da ne kompliciram in raje vzamem kaj bolj mastnega ;)

  12. matej m. pravi:

    tkole ti povem: najbolš da si nabaviš kravo, pa jo vsak jutr molzeš… pa maš svežemleko ;)

  13. podplat pravi:

    Pri nas smo nekaj časa pili mleko z 1.6 maščobe, zdaj pa redno kupujemo kar ta močnega. Se nam zdi boljšega okusa. Porabimo ga največ v kakavu, kavi in palačinkah.

  14. kricac pravi:

    ciao

    kje pa kupuješ mleko z 1,6 maščobe?

    ko gledam po policah, vidim samo takšnega z 0,5 in 1,5 in 3,5 …

  15. had pravi:

    @kricac: mercator, tus.. evo.. http://www.had.si/fotke/mleko.jpg tole je to..

  16. bin pravi:

    Kot je že cuzak napisal, je največja razlika med svežim in trajnim mlekom v homogenizaciji in sterilizaciji.

    Homogenizacijo izvajajo zato, da se maščoba iz mleka ne dvigne v smetanast klobuk, kot je to normalno pri svežem mleku. Pri tem se “razbijejo” verige maščobnih molekul, ki so tako bolj dovzetne za kemične spremembe. Po nekaj tednih “plavanja” v družbi drugih spojin v mleku, je njihova kemična sestava že bistveno drugačna.

    Sterilizacija se izvaja za popolno uničenje vseh mikroorganizmov. Mleko polzi preko pregrete kovinske plošče, katere temperatura krepko presega 100 stopinj Celzija. Maščobe in beljakovine v mleku se na taki temperaturi spremenijo drugače, kot pri navadnem prekuhavanju ali pasterizaciji. To naj bi bila glavna negativna “lastnost” trajnega mleka.

    Pri “posnemanju”, torej odvzemanju maščobe iz surovega mleka se ne odvzame samo maščob, temveč tudi precejšen del beljakovin. Saj se le-te mehansko vežejo na maščobne verige. Torej pijemo mleko z manj maščob in beljakovin! Prav beljakovine pa so tista sestavina mleka, ki je za odraščajočega sesalca najpomembnejša. Skoraj vsi ukrepi, ki jih kmetijski strokovnjaki izvajajo s ciljem povečane pridelave mleka, posledično zmanjšajo količino kvalitetnih beljakovin v litru mleka. (Mi hribovci, smo bili poučeni o tem, da dajejo krave, ki so se pasle na visokogorskih planinah “močnejše” in okusnejše mleko od “hlevaric”. Da pa je tega mleka manj!)

    Če torej dobiš v “škatli” mleko, ki je že v startu imelo malo beljakovin, pri “posnemanju” pa so jih še nekaj pobrali, bo tako mleko “vodeno”. Kajti okus je bolj odvisen od vsebnosti beljakovin kot maščob. Občutek “mastnosti” pa lažno daje, pri sterilizaciji pregreta maščoba.

    Upam, da nisem preveč moreč!

  17. had pravi:

    @cuzak in bin: HVALA za tole razlago..

    @bin: se dalec od tega da bi bil morec.. hvala!

  18. AzzQim pravi:

    Ta “alpska” mleka so itak vsa en navaden ščiš, ker kot prvo sploh niso alpska, pa še ta homogenizacija pokvari ves žur. Zato prisegam na domačega.

  19. AD pravi:

    Skratka nove raziskave o mleku kažejo veliko minusov. Nasplošno se odsvetuje pitje večjih količin mleka predvem pa ne za žejo. Skoraj 50% ljudi ima pomanjkanje encimov, ki so potrebni za uspešno prebavo te bele tekočine, tako ima vaš želodček same težve, vsekakor pa ni zakladnica Ca, tega je več in dovolj v drugih živilih. Veliko je tudi alergij prav na kravje mleko. Skratka ljudje ne piti mleka zaradi Calcija.

  20. bin pravi:

    AD!

    Predvsem je res, da mleko ni pijača, (za gašenje žeje) temveč hrana. Mnogi naši predniki so preživeli ob kruhu (polenti) in mleku. Nič jim ni škodilo!

    Zavest, da je naravno, neobdelano kravje mleko, ki je bilo “pridelano” brez dodajanja hormonov in antibiotikov v hrano krav, enostavno boljše, bo marsikomu koristila. Takega mleka ne moremo dobiti vsi in ne moremo ga skladiščiti. Vsa trajna mleka so samo nadomestek “pravega”.

    Å e vedno je bolje piti trajno mleko, kot sploh ne uživati mleka. Posebno v dobi odraščanja. Le zavedati se moramo, da nam ti nadomestki ne dajo toliko, kot bi nam dalo “celo” mleko. Razliko nadomestimo z drugimi živili, ne z večjimi količinami “nadomestka”.

    Kadar pa nanese prilika, da se na kakšni hribovski planini napijemo svežega sladkega ali kislega mleka, je ni pametno izpustiti.

  21. aneri pravi:

    Razmislite o svoji hrani in o svojih zdravstvenih težavah. Poglejte okrog sebe, na travnike in se dogovorite s kmetom, ki ne “poliva” svojih travnikov in polj z umetnim gnojem, škropivi proti plevelu in itd., za liter dobrega, domačega mleka!!!
    Veliko zdravja

  22. AzzQim pravi:

    Ja, pa še tam ne moreš vedet, kakšno je mleko, če kmeta ne spremljaš cel dan, kaj počne s svojo živino. Najboljše mleko je, če se krave lepo pasejo zunaj in jejo travo s travnika, kjer je še polno rožic, zeli in podobnega. To ustvari najbolj popolno in okusno mleko, seveda pa nekateri hranijo krave na zelo drugačne, hitrejše in “cenejše” načine. Hvala bogu so vsaj kostno moko prepovedali. Sem pa opazil, da je mleko drugačno, že če krave jejo silažo. Sicer ni nevem kako slabše, samo malo sladkobe izgubi in je bolj kiselkasto.
    Alpsko mleko je pa še daleč, da si zasluži poimenovanje mleko.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

Time limit is exhausted. Please reload CAPTCHA.

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.