Marsell – S52ID, radioamater ki je bil v kontaktu z Juretom Šterkom na njegovi poti z jadrnico okrog sveta z brez vmesnih postankov in ki je zapisoval Juretove občutke in stiske se jezi nad mrhovinarstvom naših novinarjev:

V medijih so se razbohotile razne objave o Juretu Šterku. V nekaterih je kup dezinformacij. Žal znova ugotavljam, da so nekatere članke pisali, brez zamere, prej mrhovinarji kot novinarji. Zanimivo, kako se večina medijev tepe za ekskluzivno poročanje sedaj, ko naj bi bil v zraku vonj po krvi. Ko pa je Jure dejansko plul in preživel situacije na meji nemogočega, pa razen redkim, ni padlo na nos nič, o čemer bi bilo vredno poročati. Zdaj si novinarji mrzlično “talajo” mojo gsm številko in sprašujejo podrobnosti najinega prijateljevanja in vsebine pogovorov, kar je nekoliko preuranjeno. Vsem se kar mudi. Pri tem jih volja Juretovih najbližjih, naj se ne objavlja špekulacij, ne zanima kaj dosti.

(vir in nadaljevanje razmišljanja in gola dejstva, ki so dostopna v tem trenutku)


Precej podobna zgodba kot se odvija sedaj, se je odvijala pred smrtjo dr. Janeza Drnovška. Nekateri so ga že pokopali, drugi so vedeli točno vse kar se z njim dogaja. S to razliko da mediji o Juretu zadnja štiri leta niso pisali skoraj nič, oz. nič.
Sedaj, kot je tudi že Marsell zapisal, pa se ob njegovi krvi naslajajo vsi in delajo iz tega pompozne novice.

Vsaj malce spoštovanja bi verjetno lahko premogli tudi novinarji, ki v hlastanju za najbolj ekskluzivnimi novicami pozabljajo na vse ostalo. Mogoče te besede, ki jih Jure zapisal pred novim letom mogoče dajo komu misliti

Potopljene sanje
Sanjam Taurango
Sanjam marino, prijatelje…
Na to čakam že eno leto,
eno leto samote in upanja

Oh, in jadro je v boju!
O, groza!
Sanje so vržene v morje.
Plavajo ob barki…
Na Indijskem oceanu,
38°S 93°E