Moravske Toplice – Terme 3000

Ko sem začel pisati blog, sem odkril da si pridobiš bralce in komentarje, če vse po vrsti kritiziraš in če “pljuvaš” po vseh. Seveda mi je bilo to, ko sem si utiral pot, všeč in sem s pridom izkoristil. Vendar sem kasneje ugotovil, da je veliko lepše, če projekte, ljudi, dogodke tudi pohvališ. Vendar s tem nisi več tako “zanimiv” za bralce. Začaran krog, odločitev pa na strani posameznika, ki sam ve, kaj si želi od bloga.

No, tokrat bom kritiziral Terme 3000 v Moravskih Toplicah.
Ko sva bila že v Murski Soboti, ki je v sobotnem popoldnevu izgledala kot mesto duhov, predvsem del kjer je tovarna Mura, sem se odločil, da greva še v Terme 3000. Glede na to, da je od zadnjega obiska minilo že kakšni dve leti, sem bil prepričan, da se je marsikaj spremenilo, saj so v tem času postavili Hotel Livada, ki se diči s petimi zvezdicami.

Seveda sem imel v mislih da je to prvi dan počitnic in da bo verjetno malce več obiskovalcev…

Parkirišče pred Termami ni bilo polno zasedeno, zatorej sva vstopila. Cena za celodnevno kopanje + savnanje za odraslo osebo je 11,90€?!?
Že to mi je bilo rahlo čudno. Ali imajo vsi obiskovalci bazena prost vstop tudi v savno? Ok. Ne poznam njihovega sistema in mogoče je to povsem v redu rešitev. Ampak spet je veljal pregovor – there’s no free lunch.

Korak preden sva vstopila je prodajalka kart v meni rahlo nerazumljivem jeziku (na žlost) povedala, da bo verjetno malce gužve okrog bazena in da naj narediva par krogov, če ne najdeva ležlnikov?!? Woot. Če bi taista oseba to povedala par minut prej, ko sem plačeval karto, bi bila moja odločitev drugačna. In če bi taista oseba, ko sva jo spraševala za Wellness priporočila njihov Wellness Center Thermalium, bi bilo mogoče vse drugače. Ampak midva sva vstopila.

Prvih nekaj minut sem namenil iskanju dveh praznih omaric, kjer bi pustila oblačila. Uspela nama je. Vendar sva imela omarici vsak v svoji vrsti. Ampak “ništa mi neče ovaj dan pokvarit” sem si pel. Ko sem vstopil v prostore z bazeni, pa se je zgodba spremenila.
Gužva, kar načeloma ne prenesem več in iskanje ležlnika se je začelo. Po tretjem obhodu, ko sva srečala ostale pare, ki so bili na enaki misiji kot midva, sva končno prišla do dveh ležlnikov, ki sta bila skupaj. V prvi vrsti poleg notranje restavracije, kjer so za hrbtom obiskovalci jedli pohan sir in pečen krompirček. Odlično!

Najprej sem se odločil za skok v savno. Vendar že na samem vhodu sem upanje, da bom vanjo tudi vstopil eliminiral. Horda “mladcev”, ki so skakali iz ene savne v drugo, me je prepričala, da to ni najboljša ideja. In ko sem videl ljudi, ki so oblečeni vstopali v savne, sem se odločil, da je to definitivno NO GO.

Ostal je bazen. Skok pod tuš in naprej v bazen. Ampak sem se ustavil, ko sem ugotovil da so tuši brez razpršilnika kapljic in sem se za trenutek počutil kot da bi bil na kakšni gasilski veselici, ko vročino preganjajo direktno s cevjo. Ok, se zgodi, da sem naletel ravno na tak tuš. Ampak tudi vsi ostali so bili v enakem stanju.

In končno bazen. Namesto čiste vode, ki sem jo pričakoval je bilo vse skupaj precej motno. Ploščice v bazenu so imele odtenke temne barve in niso bile podobne nečemu kar bi bilo urejeno in čisto. Pa sem na hitro spet šel v “dobre misli” in ugotovil, da je vse skupaj povezano z njihovo termalno vodo, ki ima v sebi nafto in se potem to preko ljudi prenaša v druge bazene. Ker je ta voda zdrava za revmo in podobne travme, ki jih imamo moški v “mojih letih”, sem se poskušal prepričati da je to vse kul in tako mora biti.

Sem malce preveč kritičen? Preveč občutljiv? Ja, tudi tega se zavedam, da sem z leti postal malce bolj zahteven, ko pa vem da je denar, ki ga kjerkoli pustim, pošteno zaslužen in da imam pravico do svojega mnenja. V tem primeru bi bilo veliko boljše če bi Terme preskočil in ohranil dan v lepšem spominu.

No, da ne bom napisal še ostalih stvari, ki sem jih opazil, bom rajši počasi zaključil tole. Po manj kot uri, ki sva jo preživela v vodi, sva se odpravila v garderobo. In ker je bila gužva se je bilo treba med spreoblačenjem, kajti garderobni prostori za oblačenje so bili nabiti, umikati gostom, ki so iskali, tako kot midva na začetku, garderobne omarice.

Ništa mi neče ovaj dan pokvarit…