Drugorazredni držvljani in SOS trgovine

Pred parimi dnevi je slovensko javnost močno razburkal Danilo Türk, ko je v Trbovljah ob dnevu žena povedal, da ga drugorazredne teme tisti dan ne zanimajo. Slovenija je skočila v zrak in obtožbe so se vrstile. Med drugim tudi pozivi k odstopu legitimno izvoljenega predsednika.

Ampak gremo k drugorazrednim držvljanom. V deželi kjer sta se še pred časom cedila med in mleko, kjer je kruh gledal iz smetnjakov, kjer smo imeli v nebo vpijočo gospodarsko rast in kjer skoraj ni bilo korupcije, ni nič več tako kot je bilo. Namesto tajkunov s katerimi so nam nekateri metali pesek v oči imamo podjetja, ki imajo skoraj milijardne dolgove do bank, vsak dan večje število nezaposlenih, podjetja, ki ne morejo izplačati plač za mesec januar in imamo predsednika ki zaradi varčevanja sam plačuje reprezentačne kavice in ne zaposli PR-ovca, ki bi mu svetoval da se njegovi funkciji ne pritiče, da o nekaterih stvareh, kot je naprimer izguba nedolžnosti, razlaga širnemu občestvu. Imamo tudi evroposlanca ki je najmanj aktiven, vendar ga je povsod dovolj. Ampak to ni pomembno!

Dejstvo je, da imamo ljudi, ki se ne morejo s svojimi osebnimi dohodki, ali pa s socialno pomočjo, prebiti skozi mesec. In zato se je pred parimi dnevi odprla prva SOS trgovina, kjer lahko ljudje, ki ustrezajo določenim merilom, za določen znesek mesečno nakupujejo prehrambene stvari. Vendar mi par stvari ni povsem jasnih.
Za to, da kupuješ v tej trgovini moraš s seboj prinesti dokazila o dohodkih in imaš določen znesek, ki ga lahko mesečno porabiš v takšni trgovini:

enočlansko gospodinjstvo – prihodek manjši od 500 evrov – kupili za 25 evrov blaga dvočlansko gospodinjstvo – prihodki manjši kot 800 evrov – kupili za 40 evrov
tričlanska družina – prihodki manjši kot 1.000 evrov – kupili za 50 evrov
veččlanske družine – prihodki manjši kot 1.200 evrov – kupili 60 za evrov

Trgovina ne kupuje izdelkov ki jih prodaja, ampak jih donatorji podarijo trgovini.
Zakaj hudiča pa se potem ti izdelki prodajajo SAMO 40-70% ceneje? A mora tudi na račun teh ljudi nekdo bogateti?

Za to, da lahko ljudje kupujejo v trgovini morajo s seboj prinesti plačilne liste ali druga dokazila in dobijo kartico s katero lahko kupujejo potem v njej.
Ali ni dovolj, da so ljudje izgubili službo in živijo na robu revščine. Sedaj pa jih je treba še dodatno označiti, da se ve, kam spadajo?

Rdeči Križ in Karitas opravljata precej podobno nalogo, s tem da ne prodajata izdelkov, ampak jih dajeta. Prav tako pa sta sofinancirana s strani držve, kot je prva SOS trgovina?!

Če se sedaj ukvarjamo s povojnimi poboji in Dimitrijem Ruplom, bi mogoče lahko se tudi kaj več pogovarjali o ljudeh, ki živijo na pragu revščine. Ki se jih ne sreča v nakupovalnih središčih in ki živijo za štirimi stenami.

Takšni ljudje, ki so pridno delali polovico življenja, pa vendar so se znašli brez zaposlitve, ali pa upokojenci, ki dobijo minimalne pokojnine, so izgubili svoje dostojanstvo, vendar tega ne kažejo. Imajo otroke, ki jih je potrebno obleči in šolati, pa vendar jim ne morejo nuditi vsega, kar si otroci zaslužijo.

In ti ljudje niso drugorazredni, da ne bo pomote, ampak so spoštovanja vredni ljudje. Mogoče bi se lahko namesto o povojnih pobojih začeli pogovarjati o naših resničnih problemih, ki so tukaj in zdaj in ki so bolj pereči kot pa davno pozabljena zgodovina. In verjetno bi ena Patrija manj (btw. kolikšen je že znesek penalov??!!) prinesla precej hrane za ljudi, ki živijo na robu revščine!