Gostujoči zapis je napisal sobloger Swizec Teller, ki ga lahko berete na swizec.com ali mu sledite na Twitterju @swizec.

“Če vas lahko pripravijo do postavljanja napačnih vprasanj, jih odgovor ne rabi skrbeti” ~ Thomas Pynchon

V začetku decembra se nam obetajo volitve, bile naj bi predčasne, ker da so se v vladi nekaj zbunili in več nočejo delat. Zdaj pa imamo vsesplošno prosjačenje za zaposlitve, da oni pa bi vseeno delali, samo da raje delajo če so glavni.

Jaz pa bi se raje ustrelil v koleno kot volil.

Tako nekako bi lahko opisal trenutno stanje slovenske politike – vem samo, da se ne splača prižigat televizorja, poslušati radia; zadnje čase človek niti na internetu nisi več varen. Povsod se samo nekaj obljublja in debatira o stvareh, ki sploh niso pomembne.

Mar rabimo pokojninsko reformo? Ali vlada zapravlja preveč denarja? Menda ni služb! Službe bojo? A je ta pa ta politik že kadil travo? Je Kresalka dala več za čevlje kot povprečna ljubljančanka? Sploh rabimo ženske v politiki? Mogoče pa politike preveč plačujemo?

In tako naprej in naprej, brez repa in glave.

Edino kar lahko človek iz dogajanja izlušči je dejstvo, da ima Slovenija resne probleme in da niti en od politikov na tapeti ni sposoben glede tega česarkoli storiti. Drznil bi si celo trditi, da se niso voljani niti potruditi.

Seveda, kako pa drugače, saj oni niso nič krivi! Tisti tadrugi je ušpičil, oni niso imeli nič zraven. Globalna kriza je bila! Ta prasica! Tako kot ljudožerci, vedno je pleme na drugi strani hriba tisto, ki napada turiste.

Ako me spomin ne vara smo se v situaciji znašli, ker je nedko dejansko skušal za našo ubogo deželico nekaj storiti. Kljub vsem napakam, je Pahor vsaj skušal kaj narest. Ne morem reči, da mu je uspelo, zagotovo pa je pokazal dovolj truda, da je šel v nos vsem ostalim politikom – to ne gre, veste, da bi politika kaj naredila. Je treba takoj predčasne volitve.

In kaj je storilo ljudstvo?

Jah nič, ob najmanjšem dražljaju so napadli z vilami in motikami. Ne ne, tako se pa ne bomo šli! Da bi delali par let dalj? Pa kaj ste vi nori gospodje politiki? MI, da bi delali? Ne ga no srat, saj bojo tisti tadrugi, tisti, ki bojo gospodarstvo rešili. Nam ni treba, mi hočemo lepo počivat.

Dajte no, kako je ljudem lahko odveč delati do nekaj čez 60? Razumljivo, da nekdo pri 60 ne more delati enako in isto kot dvajsetletnik, ampak dandanes gospodje pri 70-ih lahko doma čisto lepo poskrbijo za živino in na roke pokosijo travo, da samo gledaš. Ampak da bi pa v pisarni papirje prekladali? O ne, to pa ne, so prestari, veste. Ne morejo.

Ampak saj ni važno, konec koncev res nima smisla vračati pravic, ki so si jih delavci tako mukoma priborili med francosko revolucijo, mi smo jih pa lepo podedvali, ko je bila ob neki menjavi režima ravno prilika.

Pomembnejše je dejstvo, da poteka svetovna krizam, da imamo prvi globalni protest v zgodovini – “occupy” gibanje, da imamo gibanje proti marsikateremu vladnemu početju – “anonymous”. Obe gibanji se upirata aktivno, eni s kampiranjem na ulicah, drugi z internetnimi napadi na vladne in drugačne institucije.

Kaj pa imamo v Sloveniji? Tri šotore pred borzo in celo množico ljudi, ki se raje ukvarja s tem ali ima nek poslanec za 10 eurov previsoko plačo – je lažje kot zastavljati resna vprašanja.

Volitve v Sloveniji so res postale zgolj peskovnik starcev in medijska tiskarna denarja. Vprašajmo se raje kakšno dodano vrednost nam politika sploh prinaša? Zakaj že vsaj 10 let volimo vedno iste face? Zakaj nihče ne zbere jajc, da bi rekel “Kriv sem, sprejel sem odločitve, izgledale so dobro, a so se izkazale za slabe. Dajte mi še eno možnost”.

Zakaj?

Zato ker bi ga neumni Slovenci na mestu linčali. Politika z jajci preprosto ne bi prenesli, prestrašilo bi jih tiste, ki volijo. Kar naenkrat bi njihov glas dejansko imel neko težo, ne bi bil več zgolj pivska debata ampak bi morebiti dejansko kaj spremenil.

Ampak to je zgolj simptom.

Problem v Sloveniji niso naši politiki, problem smo mi sami. Preprosto nimamo jajc priznati, da smo sami svoje sreče kovač. Toliko vika in krika o brezposelnosti – redkokdo pa se spomni, da lahko službo ustvari tudi sam. Toliko stokanja, da ni služb za diplomirane izobražence – dragi diplomiranec, ki v času instantne komunikacije ne moreš najti dela, ki ga lahko opravljaš na daljavo … bedak si.

Jokanje o poslancih in parlamentu, ki da zapravi preveč denarja – zakaj jih pa potem plačujemo? Očitno ni dovoljšnje dodane vrednosti … kaj ko bi omejili velikost strank? Zmanjšali število sedežev v parlamentu? Saj je dovolj en parlamentarni predstavnik na stranko, zakaj jih rabimo več?

Da samega suženjstva narodom od katerih je odvisno naše preživetje sploh ne omenjamo. V nedeljo je na TEDxLjubljana Jure Aleksejev lepo povedal – v vzhodni evropi se malo spričkajo pa bomo celo zimo zmrzovali brez plina.

Ken Livingston je nekoč zapisal: “Če bi volitve karkoli spremenile, bi jih prepovedali”; razvijmo misel dalje – če bi politika karkoli spremenila, bi jo kapital že ukinil. Razmislite.

~ Swizec Teller, Slovenec

Gostujoči zapis je kategorija namenjena vsem bralcem bloga had.
Že pred časom je par bralcev izrazilo željo, da bi s svojimi prispevki gostovali pri meni, oz. da bi jaz objavil njihove zapise. Marsikdo ki bere bloge, tudi zapiše kakšno zanimivo stran, jo fotografira, vendar si zaradi parih prispevkov ne želi odpirati bloga. Nekaj časa sem okleval, premleval, če si res želim tega in ugotovil, da moram narediti nekaj v to smer, sicer izgubi pomen par stvari, ki jih že ves čas bloganja zagovarjam. Namreč najti sinergijo z ljudmi, ki so kompetentni in sposobni in vedno veliko in jim ponuditi, da prispevajo zapise, mnenja, fotografije. Sicer je bila to moja teorija za množične medije, vendar se povsem preprosto lahko aplicira na bloge. Seveda, če boste bralci to želeli.

In tukaj vam dajem možnost. Ob nedeljah Vaše zapise bom objavljal zapise v kategoriji Gostujoči zapis, ki bo sestavljena iz vaših prispevkov. Če ne bo nobenega odziva, bo blog v nedeljo brez zapisa, kar pa mogoče sploh ni tako slabo :)

Kaj dobite vi? Prostor za objavo na enem najbolj obiskanih blogov v Sloveniji je v bistvu vse kar vam lahko ponudim. In to, da vas bo prebralo veliko več ljudi, kot če bi bili na svojem. Na ž si ne morem privoščiti da bi plačeval vaše prispevke, tako da je to pro-bono.
Kaj dobim jaz? Vsebino, ki se bo razlikovala od moje in bo mogoče pritegnila še kakšnega bralca več.

Pravila igre morajo biti vnaprej jasna:
– vsak prispevek bom prebral in presodil če je primeren za objavo. Če bo odgovor negativen, ga bom tudi poskusil obrazložiti preko maila.
– zapisi naj bodo informativni, oz. naj imajo svojo vsebino (tega, kaj je kdo jedel za zajtrk, ne bom objavljal)
– trači, ki nimajo nobenega verodostojnega dokaza, ne bodo objavljeni
– politična stališča naj bodo podkrepljena z dejstvi in ne zgolj natolcevanje
– če boste poslali fotografije, naj bodo vaše avtorsko delo (fotke iz interneta objavljate na Siolu!)
– komercialni zapisi o tem, kako je vaš portal oh in sploh, ne bodo objavljeni
– obvezno mi morate sporočiti kako naj vas podpišem

To je to. Če je še kakšen predlog, vprašanje, diapozitiv, karkoli, me lahko kontaktirate na mail info @ had.si, kamor lahko tudi pošljete svoje prispevke.