Rado Pezdir, naš Robin Hood, je včeraj v svoji kolumni za Finance z naslovom Kako so me hoteli podkupiti in kako se jim bo to krvavo maščevalo zapisal:
Osemnajstletno prijateljstvo s Šušteršičem ni naprodaj, kolumne v Financah niso naprodaj, Janša, s katerim domnevam, da nimava posebno prisrčnih odnosov, tudi ni naprodaj in na koncu, budale parazitske – Pezdir ni naprodaj
Pojma nimam kdo ga je poskušal podkupiti in kolikšni so bili zneski, ki so mu jih ponujali, da bi si podkupovalci odprli vrata do raznih novih ministrov. V bistvu me niti ne zanima, saj mi v njegovi zgodbi manjka cel kup stvari, predvsem pa se mi zdi sporno – če ga je kdo podkupoval, zakaj le tega ni takoj prijavil – preden je napisal kolumno!?!
Če se je že odločil, da bo javno obračunal s takšnimi ljudmi, bi bilo vseeno mogoče bolj smiselno, da predhodno naredi prijavo na za to pristojne institucije, ki se ukvarjajo s temi stvarmi in ne jemlje v svoje roke tudi njihovega dela! Nekako izpade precej šalabajzersko, oz. otročje – kot bi tulil imam novo igračo, pa je ne bi nikomur pokazal. Sicer kasneje, ko so vsi mediji pograbili njegovo zgodbo (jebiga, še vedno je čas kislih kumaric in Murko ni izdal nove plate!), je povedal, da se je sedaj začel pogovarjati s protikorupcijsko komisijo in kar me je še posebej presenetilo – omenjal je kovčke denarja v isti sapi pa se je govorilo, da so podkupnine ponavadi v višini 5K, 10K, ali 100K. Kovčki denarja za to? Pa saj hudiča podkupovalci ne prinesejo bankovcev po 5 eurov, mar ne? 10 bankovcev po 500 eurov pa tudi ni potrebno tlačiti v kovček. Ampak seveda ne, važno je, da se sliši dobro – polni kufri denarja imajo večjo težo, kot ima majhen kupček denarja.
Ampak ok, to je stvar percepcije, ki je odvisna od opazovalca zgodbe. Kar me je bolj presenetilo je bil občutek, ki sem ga dobil ob njegovem “nastopu” pred kamerami 24ur – namreč dobil sem občutek, kot da bi on jasno in glasno oglaševal, da se preko njega, ki je že 18 let prijatelj z ministrom Šušteršičem, lahko pride do določenih ljudi, ampak cifre, ki jih pričakuje morajo biti višje od teh, ki so mu jih ponudili sedaj. Ampak to je verjetno zgolj samo moj občutek, sploh po tem, ko se je par sekund po njem oglasil še lobit Miloš Čirič in naredil oglas še zase, da naj se obrnejo na lobiste v takšnih primerih in naj ne poskušajo s podkupovanjem. No, da bi bila mera polna, je dodal svoje še Leon Oblak…
In ker sem včeraj bežno prebral Pezdirjevo kolumno, sem danes naredil domačo nalogo in jo še enkrat prebral. Hmm, v njej opisuje dva primera, ki naj bi se zgodila??!
Naj vam navedem en primer. Na nekem interesnem združenju podjetij neke panoge predsednik združenja (gre za zelo uglednega slovenskega podjetnika, ki po nekem naključju velja za čistega) vsem članom pove, da je pot do zagotovitve njihovih rent Pezdir, zato je treba do njega s kufrom denarja. Baje sem se že sešel z ljudmi, ki so njihova konkurenca (ne da se nisem sešel, niti vseh imen ne poznam), zato mi je treba čim prej prinesti denar.
Še en primer: po parazitskem podzemlju se valja moje ime v zvezi z zavarovalnicami, spet se baje ne zgodi nič, če meni ne prinesete kufra denarja. Od kod se to generira, ne vem, vem pa, da se, in vem, da nekateri hočejo denar za stik z menoj.
Torej, če prav razumem, je bilo tole vse skupaj samo spektakel, ki si ga bralci želijo in nikjer ničesar konkretnega? Seveda obstaja možnost in se povsem motim, ampak iz tega zgornjega navedka meni ni čisto nič jasno kdo in kaj in zakaj bi podkupoval Rada Pezdirja. Če nič drugega, mu gre priznati, da obvlada samopromocijo, predvsem pa da obvlada medije! Kapo dol Rado Pezdir!
Še dva dobra zapisa na to temo:
Boris Vezjak – I am not for sale, I am sold out
Andrej Drapal – Niti ne cenim, niti ne poznam g. Pezdirja
Pa nič o tem koliko je bilo treba dati, da je žena v enem koraku napredovala od referentke do svetovalke ministra.
Saj ni članek o tem koga je on podkupil.. članek je napisal o tem kdo je hotel podkupiti njega :).. šalo na stran… mislim, da se bo ob to kmalu nekdo spotaknil in bodo na dan prišle še kakšne druge zadeve. Osebno mislim, da tudi g. Pezdir ni noben angelček.
Pezdir ne obvladuje medijev. Je le aparat Financ in podaljšek Virantove liste. Njegova kolumna ne pove ničesar. Je le blebetanje, podobno gostilniškim debatam, ko vsi vse vejo. Zdenka Cerar je o takih pametnjakovičih že izjavila dober stavek. Pezdir je samopromotor, ki pa ima to srečo, da nima konkurence za gledalce žajfastega termina.
Ne glede na to, kako zelo je avtor članka nastrojen proti Radu Pezdirju, ostaja dejstvo, da gre za enega redkih vidnih ljudi v Sloveniji z integriteto in pokončno držo, pa ne samo v besedah, tudi v dejanjih:
1. Njegove akcije so prisilile banke k spoštovanju zakonodaje in vsi smo na ta račun dobili nazaj kak evro zaradi preveč zaračunanih provizij.
2. Njegove akcije so prisilile elektro gospodarstva k povrnitvi protizakonito nagrabljenega denarja po kartelnem dogovoru o zvišanju cen.
In kaj je za nas naredila Zdenka Cerar? “Vsaka svinjarija še ni protizakonita” je njena izjava, ki mi je ostala najbolj v spominu. In življenje teče dalje.
Tako preprosto je to :)
Pezdir je zame navadna “attention whore”. Če bi mislil resno, bi diskretno odšel do kriminalistov, predstavil primer in potem bi lahko domnevne zlikovce ujeli tako, kot so bivšega državnega sekretarja na Ministrstvu za gospodarstvo B.Š., ki je bil kasneje mislim da tudi pravnomočno obsojen in je kazen odslužil. To je zame edini učinkovit način boja proti korupciji, ne pa zabave po časopisih in (plačane) spletne kolumne. Če teh dejanj nihče ne preganja, bo sistem deloval enako naprej. Pezdir pač noče kufra z denarjem, ga bo pa pobasal nekdo drug.
Sicer tudi sam samo ugibam, ampak ce gres do kriminalistov in nikomur ne reces nic, potem ponavadi traja (pre)dolgo. Ce pa gres najprej do medijev ti naredijo iz tega “afero” in se stvari vsaj vcasih premaknejo malo hitreje.