Družbeni mediji, kot so Twitter, Facebook, Pinterest, Google+ so orodja, vendar noben od njih ni sveti gral, s katerim bi lahko rešili svoje podjetje, če prodajate zanič produkte, ali imate ušivo storitev. Zgodba sega približno dve leti nazaj, ko se je v Sloveniji pojavila množična histerija in obsesija s Facebookom.
Vsako podjetje je moralo biti na Facebooku, kjer je komuniciralo s svojimi “oboževalci”. Veliko podjetij je, ker je bilo tako lažje, odprlo osebne profile na Facebooku, tako da so me pogosto razne gostilne, mizarstva, ali okna dodajali za svoje prijatelje. In takrat se je govorilo o “engagementu” uporabnikov. O brand awarnessu, ampak na žalost ta zadeva ne prodaja, tako kot si je marsikdo predstavljal in gledal številko par 10.000 oboževalcev, vendar suma sumarum, konec leta se prodaja ni povečala za toliko %, kot je bilo “lajkov”.
Ljudje, ki smo na Facebooku, ali Twitterju, nismo dojemljivi za nakupovanje, ampak le to uporabljamo zaradi zabave. To ni Las Vegas, kjer je psihološko zabava povezana s pretiranim nakupovanjem – ampak tam to funkcionira, na družbenih medijih ne. Zadnja raziskava je pokazala, da je projekt – trgovina na Facebooku, zapustilo zelo veliko število velikih igralcev, ker so ugotovili, da platforma pač ni prava za to.
V vmesnem času je Facebook spreminjal stvari, spreminjal je svojo strategijo, ljudje niso več vsevprek “lajkali” strani (kako zelo preprosto so ukinili objavljanje vseh statusov na vseh “zidovih” in potrebno je bilo začeti z nagradnimi igrami, ki pa so se jih podjetja spet lotila po svoje – mimo vseh Facebook pravil. No, nekateri še vedno delajo nagradne igre po pravilih in dobijo precej novih “lajkov” in sodelujočih – vendar je problem, da obstaja cel kup ljudi, ki sodeluje pri vseh nagradnih igrah na Facebooku!
Komunikacija na Facebooku ni tako preprosta, kot si ljudje predstavljajo. Agencije, ki so se specializirale za to, dejansko pripravijo navodila o tem, kaj se bo komuniciralo, kako se bo komuniciralo, kdaj se bo komuniciralo. In pri njihovih navodilih stvari držijo. Namreč najhujše je, ko vsak petek veliko podjetij zaželi svojim “oboževalcem” na Facebooku lep, sončen vikend, ko je Facebook poln osladnih voščil ob 8. marcu, itd.. Veste, o čem pišem? Ko zmanjka tem, o katerih se da komunicirati, potem postanejo vsi enaki in vsi govorijo o istih stvareh. Komunikacijo na nivoju in povezano z brandom in ne preveč “pushy”, ker tega uporabniki ne maramo, je težko obdržati. In če za to potrebujemo enega človeka, ki bo odgovarjal na vsa vprašanja, ki nastanejo v dialogu, je vprašanje, če se nam to res splača?!
In prihajamo na področje, ki se ga zadnje čase prakticira z družbenimo omrežji. Namreč na njih imamo dialog s svojimi potrošniki!? Ja, ampak ta dialog je precej zaključena stvar. Potrošnik pizdi, zadolžen za to mu odgovarja in Facebook postane samo reklamacijski pult, ki je bil prej nekje drugje. In potrošnik želi odgovor v istem trenutku, kot se mu je nekaj zgodilo. Če potrošnik nekaj predlaga podjetju na Facebooku, pa se ponavadi ne zgodi predlagano, ampak sledi samo prijazen odgovor, da bodo vse skupaj preučili in zgodilo se ne bo nič. Izkoristite moč množice in testirajte stvari na njih – odgovori bodo hipni in predvsem zastonj, potrošniki se bodo počutili pomembne, ker bodo dejansko “odločali” o stvareh, ki jih imajo radi! Ni težko!
Do sedaj sem videl le par redkih primerov, ko so imeli tudi za Facebook pripravljene metrike in pričakovane cilje, ki jih s to pojavo želijo doseči. Vsi ostali pač verjamejo, da je Facebook “topshit” in da se bo zaradi vsega tega povečala prodaja in da bo dobiček šel v nebo. Ne bo! Nič se ne bo zgodilo, če ne boste točno vedeli, kaj in kako se obnašajo vaši uporabniki, kaj jih zanima, kaj jih odbija, kdaj je primeren čas za to, da jim nekaj ponudite in kdaj je čas za to, da “klobasate neumnosti”. Obstaja cel kup orodij, ki vam to omogočajo in ki omogočajo da sledite uporabniku preko Facebooka, do vašega spletnega mesta, kjer se zgodi prodajni moment – in če se ne zgodi, lahko prilagajate spletno mesto in ugotovite, kje izgubljate uporabnika! Testirajte, prilagajajte in se učite iz lastnih napak!
Če ni zadanih rezultatov, zakaj bi še vztrajali? Če vas človek, community manager, nič ne stane, potem je ok. Če ga plačujete, potem premislite, če se vam res splača to?
Število oboževalcev na Facebooku, Twitterju, Google+ je samo merjenje dolžine… Včasih je veliko boljše zelo majhna količina uporabnikov, ki so resnično privrženi blagovni znamki (če že govorimo o tem!), kot pa neskončno število, ki je tam samo za to, da je. Ali pa so bili celo za majhen denar novačeni preko oglasov!
Facebook, Twitter, Pinterest, Google+ so orodja, ki imajo eno posebnost – na njih se ne da kontrolirati vsebine, ki jo uporabniki objavijo. Večina podjetij ne prenese kritike, ampak ima rajši prijazne besede. Napaka – vsaka kritika vam omogoča, da je vaš produkt, ali storitev še boljša, kot je! In bodite veseli, da vam nekdo to pove, pa čeprav preko Facebook, v obraz.
In še za konec – obstajajo tudi podjetja, ki jim je Facebook eden glavnih virov prometa na spletno mesto, na katerem vršijo prodajo – ampak to so ponavadi nišna podjetja, ki online prodajajo kozmetiko in podobne stvari. Ja, za online trgovine so te stvari smiselne, če pa izdelujete “škarpe”, pa premislite, ali boste svoje oboževalce vsak dan utrujali z novo škarpo, ali pa boste rajši investirali v oglaševanje na primernih spletnih straneh in bo vaš oglas dosegel ciljno javnost!!
p.s.: že dolgo časa se je nabiralo tole v meni, sedaj sem moral “izpljuniti”. Celoten zapis bi šel lahko v nedogled in v tem primeru sem se bolj kot ne dotaknil samo Facebooka, ampak podobno velja tudi za vse ostale družbene medije!
Res izvrsten prispevek. Super.
thanks :)
zadel si v piko.
hvala :)
S pravo strategijo in integracijo social engagementa v marketinške in poslovne cilje podjetja, so to lahko zelo zelo zelo močna orodja in kanali, ki prispevajo tudi k prodaji. Če pa se tega lotimo, tako malo čez palec in za hec in gledamo samo toliko, da imamo več lajkov kot konkurenca, potem je pa to skozi okno vržen denar.
zelo strinjam.. orodja so mocna in da se jih izkoristiti sebi v prid, ampak na zalost mora za tem biti strategija in doloceni cilji.. sicer je bolj brcanje v prazno :)
Meni je hecno, ko se nekateri odločijo promovirati svojo dejavnost via FB ali Twitter. Na koncu pa izpadejo res kmetavzarski ali nasploh odbijajoči. To mislim predvsem nekatere slovenske medije, ki svoje klike rešujejo s spami na Twitterju, ali na nekatere slovenske tretjerazredne zvezde, ki mislijo, da s svojstvenimi komentarji ohranjajo stik z realnostjo. Žal.
Se pa strinjam, pri nas se vse več amaterjev ukvarja z nečim, čemer niso dorasli. Seveda, profila res ni težko odpreti.
Že dolgo poskušam to dopovedati tako strankam, kot kolegom. Brez načrtovanja, poznavanja tako uporabnikov kot spletnega medija, testiranja, si podjetja delajo v večini primerov bolj škodo, kot korist. Sploh pa dokler samo podjetje in procesi dela niso usklajeni in spremenjeni za t.i. “e-marketing”, ni realne možnosti za uspeh.
“To ni Las Vegas, kjer je psihološko zabava povezana s pretiranim nakupovanjem – ampak tam to funkcionira, na družbenih medijih ne.” – Zelo dobro napisano!!!
Osebno vidim glavni problem, ker o tem ni veliko strokovnih člankov in ponavadi tisti, ki so že napisani, ne dosežejo odločujočih faktorjev v podjetjih, razne “socialne agencije” pa izkoriščajo trend socialnih omrežij.
Bravo za članek in še več takšnih!
hvala, se bom potrudil spisati to tudi v bolj uporabni obliki :) da bodo lahko stranke dobile obcutek, kaj sploh kupujejo in kaj dobijo :)
Odlično! Z veseljem preberem vse, kar še napišeš na to temo !!!!
Spet odličen članek. Prav zanimivo je, da spletne agencije, ki “vsiljujejo” Facebook malim podjetjem ne objavijo realnih podatkov nenaročenih analiz t.j. neodvisnih družb. Da bi objavile, da Facebook prinese 0,5% obiska (“traffic”) do spletne trgovine, čemur se Google le smeje:
http://www.businessinsider.com/state-of-internet-slides-2012-10?op=1
Ne, raje bodo objavile napihnjene napovedi, da bo Facebook leta 2016 zaslužen za 50% vse spletne prodaje. Bolje se sliši … ampak to je golob na strehi. Napihnjen, preveč važen in nerealen. Slovenska podjetja potrebujejo vrabca v roki (oglasi na klik, video marketing, organski zadetki v iskalniku).