Agencija za pošto in elektronske komunikacije RS (APEK) je konec marca izdala Priporočila o preprečevanju izredno visokih zneskov na računih (vir), s katerimi je vsebinsko nadgradila priporočila iz leta 2009. Namen priporočila je vzpostavitev najboljše prakse za preprečevanje izredno visokih zneskov na računih končnih uporabnikov. V priporočilu so zajeti ukrepi operaterjem, s katerimi bi omogočili precej bolj preprosto sledenje porabi, opozarjanje na presežene količine in blokado ob doseženih zgornjih mejah porabe, ter priporočila o načinu obveščanja in ozaveščanja uporabnikov.
Zadnja leta je na konferencah precej govora o besedni zvezi “second screen”, s katero opisujejo navade uporabnikov, ki preživljajo svoj čas pred TV zasloni in v tem času še brskajo po spletu s svojimi mobiteli, tablicami ali pa prenosnimi računalniki. Zase lahko mirno trdim, da je televizija v zadnjih treh letih postala zgolj ozadje, ko sedim pred računalnikom – in zame je televizor postal “second screen”. Na žalost se teh sprememb televizijske hiše ne zavedajo dovolj dobro in premalo vpletajo uporabnike v oddaje, ki jih same producirajo.
Sicer ne vem, ali ima 3. april, ko je pred tremi leti na trg prišel prvi iPad, povezavo s prvim mobilnim klicem, vendar se mi ta predstavitev zdi precej podobno dejanje, ki si definitivno zasluži mesto v zgodovini. Z njim je Apple naredil korak naprej v tehnologiji, čeprav so že pred tem obstajale tablice, vendar je ravno prihod iPada povzročil množično evforijo in povzročil, da so večja podjetja svojo proizvodnjo in razvoj usmerila v to smer. Podobno kot je bilo pri iPhoneu – Apple je precej umetno ustvaril potrebo, ki jo zelo dobro trži.
Sam zelo malo telefoniram med vožnjo, precej več pa tvitam! Seveda se zavedam, da s tem ogrožam ne samo sebe, ampak tudi življenja drugih udeležencev, ki so na cesti, saj sem nezbran in velikokrat se mi zgodi, da se bolj posvetim mobitelu kot pa situaciji, ki se dogaja na cesti. Verjetno nisem edini, ki se je že kdaj vprašal, kaj se je zgodilo v zadnjih petih kilometrih, ko sem moral objaviti svoj “veleumni” tvit in pri tem seveda moral gledati na svoj pametni mobitel, da sem ga tudi pravilno napisal. Če bi počakal pet minut, bi ga lahko napisal pred rdečo lučjo na semaforju, vendar ponavadi tega ljudje ne storimo, niti se ne ustavimo ob cesti, ko moramo opraviti pomemben telefonski klic.
Pred leti smo hodili po mestu z mobitelom pri ušesu in se pogovarjali, v zadnjem času držimo mobitel v roki, nanj tipkamo in objavljamo statuse na družbenih omrežjih, zelo kmalu pa bomo gledali skozi mobitel, ki nam bo sporočal informacije o tem, kje se nahajamo in v kaj gledamo.
Večina uporabnikov mobilnega interneta se na začetku uporabe te storitve na svojem mobitelu sooča s podobnim vprašanjem – koliko prenosa podatkov mesečno potrebujem, da ne bom presegel zakupljene količine in imel dodatnih stroškov?
Ali je zame kot uporabnika dovolj 500 MB ali 1 GB mesečnega prenosa podatkov? Ali mogoče potrebujem neomejen prenos podatkov? Vse to je odvisno od velikega števila parametrov, ki jih mora vsak uporabnik zase vsaj okvirno vedeti. V te parametre štejejo podatki o tem, zakaj bo uporabnik uporabljal mobilni internet – ali bo prenašal filme, pošiljal in pregledoval zgolj elektronsko pošto, ali bo gledal prenos TV-programa v živo …
Če ni prezahtevno, kako je bilo zate prvič?
Prve ne pozabiš nikoli. In res je. Ker se je zgodilo na morju, sem si zapomnil njeno ime in priimek, tudi naslov, čeprav ni bila iz Slovenije. Kako je bilo? Ne povsem tako, kot sem si predstavljal da bo. Pa saj ponavadi je tako, kajne? Bolj kot prvi seks, se mi zdi pomemben zadnji seks :)
Komentiraj