Kamenko oglas za delo – za sodelavca Adrema.eu

Današnji dan je bil povsem navaden dan, dokler ni Kamenko Kesar, ki piše blog na spletnem naslovu http://www.kamenko.eu/ objavil oglasa za delo – Izkušnje, ki pa se razlikuje od oglasov, ki smo jih navajeni do sedaj. Da ne bom kopiral celotnega oglasa, kopiram samo del, ki je povzročil precej žolčne razprave na Twitterju in ga naredil precej drugačnega, kot je zjutraj izgledal

…odpiram naslednje delovno mesto:

* Delali boste od jutra do večera.
* Delali boste za malico, brez plače.
* Delali boste hitro in učinkovito.
* Delali boste z mano in mojo ekipo. Če boste pametni, boste izvedeli vse, kar ste si kadarkoli želeli vedeti.
* Delali boste na projektih Samsung, Nivea, Labello, SAP.
* Delali boste na projektih, ki jih ne smem omenjati.
* Delali boste online in offline.
* Aja, seveda, delali boste PR in Event Management.

Da, prav ste prebrali. Delali boste za malico, brez plače! To je bil povod, da se je na Twitterju začela dogajati debata in da so komentatorji pod zapisom začeli puščati svoja mnenja. Recimo takšna:

Sodobno suženjstvo…delat za malico…počasi se iztekajo časi takim prodajalcem megle kot ste PRovci…potrebno bo kaj proizvajat v tem zahodnem svetu, ker od prodajanja megle se na da graditi gospodarstev…v tem ni nobene dodane vrednosti…vsi bi samo še oglaševali tej kurče.. Sloveniji.

Jaz sem se postavil na stališče zagovornika ideja, saj se že dlje časa ubadam s podobno idejo. Namreč, ko sem začel sanjariti o tem, kaj bi počel v življenju, sem si vedno želel, da bi dobil nasvete, izkušnje, predvsem pa da bi se učil od najboljših v svojem poklicu, ki me veseli. In ja, za to sem pripravljen delati zastonj, ali pa celo plačati. Če bi lahko delal par mesecev v eni izmed najboljših agencij Wieden+Kennedy bi bil to pripravljen celo plačati. Namreč znanje, ki ga imajo, način dela in vse ostalo, je tisto, kar me veseli.

In posledično se mi je ideja, ki jo ima Kamenko s svojim predlogom zdi odlična. Mladi, ki pridejo iz fakultete imajo en velik problem – imajo teorijo, pa vendar nobene prakse. Imajo znanje, ki so ga pridobili s formalno izobrazbo, vendar to znanje ni tisto, ki ga potrebujejo ko potujejo čez brzice pravega poslovnega okolja. In če gre to za PR, ali pa event management, kjer je Adrema že vrsto let pristona in Kamenko, ki je med drugim delal NTK konferenco, potem je to okolje, kjer se lahko marsikdo česa nauči.

  • ampak to delo ni plačano? Kako naj preživim? Ja, to je druga stvar, ki pa precej podobna izobraževanju. Tudi ko se študent izobražuje, ne dobi za to plačila. Tukaj je izobraževanje drugačno – je resnično življenje, je praksa, so deadlinei in so stvari, na katere te noben prfoks ne opozori. Mogoče je za marsikoga tole dobro izhodišče, da vidi, ali mu je sploh ta biznis všeč, oz. ali sploh spada v ta biznis? Veliko ljudi bo videlo, da ni vse samo rožnato?!
  • dvajset dni dela zastonj! Aha, vsak, ki je prišel prvič v življenju v službu je prvi dan začel opravljati vse naloge in dela. V agencijah ponavadi poteka vpeljevanje v projekte (in to izkušenih ljudi) vsaj 14 dni. Torej, kaj bi lahko naredil nekdo v 20 dneh? Precej malo, razen, če bi šlo za fizično delo, kar pa ni predmet razpisa!
  • torej gre za izkoriščanje osebe, ki bo pristala na pogoje? Moje mnenje je, da ne gre za izkoriščanje, ampak da gre za učenje. Workshopi, kjer moraš dejansko sam delati so precej dragi – tako v tujini, kot pri nas in jih ljudje rade volje plačujejo. Tukaj pa je na voljo 20 dni dela ob bok ljudem, ki vedo, kaj počnejo (če bi bil kreativec, bi si želel delati zastonj mesec dni ob Aljoši Bagoli, Galu Erbežniku, ali pa Janezu Rakuščku..)
  • internship mora biti plačan? Hmm. Živel sem v časih socializma in smo imeli v usmerjenem izobraževanju obvezno prakso. Ne, ni bila plačana! Čeprav sem se vozil v drug kraj in čeprav sem si sam kupoval malico. Ampak sem delal z veseljem, ker sem s tem dobil prvi stik z dejanskim ustrojem podjetja. Ne bom omenjal tega, da sem kasneje, šest let kasneje, našel točno v tem podjetju svojo prvo zaposlitev, ker sem bil med prakso priden in samoiniciativen. In ja, tako se pride do službe!
  • networking! Naj mi nekdo, ki je proti tej ideji, razloži eno stvar. Kako prideš do takšnih ljudi? Kako jih spoznaš? Kako se začneš pogovarjati z njimi? Ja, lahko tako, da izstopaš in si tako dober, da te sami poiščejo – v Sloveniji je mogoče par takšnih. Vsi ostali pa nimajo dostopa do takšnih ljudi. In to šteje. Sploh v svetu, v katerem živimo sedaj.
  • nismo več v socializmu! Ko sem opazoval komentarje, sem se zgrozil. Dejansko sem se vprašal ali vsi mi živimo v istem svetu ali pa sta res dva svetova. Slovenci pozabljamo, da pri nas ni več socializma – čeprav smo ga imeli izredno radi, pa vendar smo po drugi strani vedno znova pljuvali po njem. Živimo v drugačnih časih in drugačnih razmerah! In socialni čut je redka dobrina – tega se bo potrebno zavedati!
  • primerjava tega oglasa s Cankarjevim domom in njihovim razpisom. Ja, nekje je šlo za javni natečaj, katerega delo bi nekdo plačal s parimi kartami in majicami. Človek, ki bi se lotil projekta, bi moral imeti znanje in izkušnje. V primeru Adreme tega ni. Nekdo bo dobil znanje in pridobil prve izkušnje, ki so pomembne.
  • koliko bi vi ovrednotili takšno delo? Zanimivo vprašanje, ki pa je ostalo brez odgovora. Koliko ponuditi takšnemu človeku, ki se pride izobraževat v podjetje? 2 eura na uro? 100 eurov nagrade? Kljub temu, da ne bo delal ničesar konkretnega, ampak bo zraven in se bo učil? Težko je ovrednotiti, kajne?

Put your money, where your mouth is! Ja, takoj bi se prijavil na to, čeprav sem že nekaj let v tej branži. In rade volje bi delal zastonj – ne samo mesec dni, temveč tudi več časa. Izkušnje, ki jih pridobiš na tak način so tiste, ki štejejo. Pred časom sem že predlagal osebi, ki je iskala službo, da naredi precej čudno stvar catch22 – da naj podjetje določi KPI-je in če jih ne doseže v treh mesecih, da ne dobi ničesar plačanega. Ko je predlagala to idejo, so jo v podjetju pogledali precej čudno. Ampak je verjela vase in bila pripravljena tvegati 3 mesece svojega življenja za to. No, kasneje so jo, brez tega, vzeli v službo.

In da ne bom govoril samo o teoriji. Sam delam par projektov že več mesecev, ki ne prinašajo nobenih prihodkov. Ampak imajo nastavke, ki bodo nekoč začeli prinašati dobiček nazaj. Če se bo to zgodilo, bo super, sicer pa je bil to moj riziko, ki sem se ga zavedal, ko sem se odločil, da se podam v takšne projekte.

Mogoče pa je sedaj res že končno čas, da se začnemo zavedati, da je znanje tisto, ki se plačuje. Da so izkušnje tiste, ki štejejo. In da, če nimamo staršev, ki imajo veze in poznanstva, se bomo morali sami prebiti čez vse te pasti in narediti marsikaj, da bomo lahko nekoč uspeli.

p.s.: vesel sem, da kljub negativnim odzivom, ki so me dejansko spravili v obup, oz. da sem začel razmišljati o tem, v kakšni družbi živimo, je par takšnih, ki so razumeli idejo in poanto tega internshipa. Si pa sedaj ne predstavljam več, da bi  še kakšno podjetje imelo jajca narediti kaj podobnega! No ja, kruta realnost je to!

adrema

  1. Problem je v formulaciji oglasa. Če bi bil tako predstavljen, kot je tvoj blog zapis in bi bilo jasno, da ne greš tja v “službo”, temveč po znanje, ne bi bilo takih reakcij, kot jih opisuješ. Če pa je oglas predstavljen kot zaposlitveni, potem pač pričakuješ plačilo – to je nek higienski nivo, ki ga mora zaposlitev zagotoviti. Sicer pa se strinjam, da je znanje danes res veliko vredno in ga povsem brezplačno ni lahko dobiti.

    1. ce sem iskren.. ko sem prebral oglas, mi je bilo takoj jasno za kaj gre.. je pa verjetno res, da je marsikoga kaj zmotilo pri tem oglasu.. ampak verjetno si tudi ne zeli cloveka, ki tega ne bi razumel :)

  2. Se strinjam s Hadom … poanta je ravno v formulaciji oglasa.

  3. Se pa moraš ob takem oglasu vedno vprašat če ti lahko tisti, ki te na ta način zaposli sploh kaj nudi. Da ne boš na koncu zastonj ti njega učil. Ne bi bilo prvič.

  4. Problem takih internshipov je, da ti ponudijo odskočno desko, ki je zastavljena veliko prenizko, zato se v vseh kolektivih kasneje pošteno namatraš, da se znebiš statusa greenhorna.

    Da sploh ne omenjam diskurza, ki pritiče tej kliki. O belih medvedih in o zadovoljstvu, ko ljudi nateraš, da za brezveze iščejo štiriperesno deteljo. In da si zadovoljen šele, ko kot prostitutka brez lastnih vrednot zadovoljiš svoje naročnike. Ob tem stavku sem se pa sam zamislil nad našo družbo. In če je to glavni point poslanstva v tej firmi, potem z njimi nočem imeti opravka – niti kot potrošnik, kaj šele kot zaposleni.

    1. “Zakaj bi delal zate? Glej, na svetu je toliko sranja, zberi si eno.” Neverjetno.

  5. Temu se je v srednjem veku reklo vajeništvo. Je pa vjenec imel poleg celodevne prehrane tudi bivanje zagotovljeno.

    Me pa zanima, kako se namerava izogniti minimalni plači.

    Da od vajenca ne bo v enem mesecu imel nobene koristi, pa jaz ne verjamem, ker čemu bi ga potem zaposlil, razen če gre le za egotrip.

  6. Imam občutek, da to komentirajo osebe, ki že kar nekaj let niso v študijskih vodah. Osebno sem tudi obvezno prakso opravljala zastojn (nisem dobila ne nagrade, ne za malico, nič), ker sem hotela delati v mojem fohu. Lahko bi pa neki študentski job, v nobeni navezi z mojo izobrazbo, poturila za prakso. Plačano bi bilo, izkušenj pa nobenih.

  7. Zelo rad pogledam finančno poročilo podjetja in pri Adremi vidim tipično slovensko mikro firmico s kilavim poslovanjem.

    Resna firma ponudi resen denar, resno interno izobraževanje in resno pogodbo.

  8. Ce se ne motim je to praksa Pristopa? In tam studentje, zeljni reference, stojijo v vrsti za prostituiranje. Me ne moti, dokler mi nekdo ne pojamra.

Komentarji so zaprti.