Kdo? Zakaj je vsega kriv Fran Levstik, se zdajle sprašujete? Tudi sam sem se, ko sem včeraj poslušal Miho Šaleharja in njegovo oddajo Toplovod. Vendar je imel klicatelj, katerega imena si nisem zapomnil, precej zanimivo teorijo. Fran Levstik je leta 1858 napisal pripovedko Martin Krpan in s tem Slovencem dal idola, po katerem se zgledujemo. Martin Krpan predstavlja kmeta z neverjetno močjo, ki ne spoštuje zakonov in ne plačuje davkov, saj šverca sol in se ne ukloni cesarju in pokonča Brdavsa.

Za vse, ki zgodbe ne poznate (vir), v kar sicer dvomim:
Nekoč je živel Martin Krpan, močan in samosvoj človek. Ukvarjal se je s tihotapljenjem angleške soli, zaradi česar ga je oblast preganjala. Nekega zimskega dne, ko je Krpan tovoril sol na svoji kobilici, mu je prišel naproti voz, na katerem je bil sam cesar, ki pa ga Krpan ni prepoznal. Ker se je voz hitro bližal, je Krpan dvignil kobilico in jo brez težav prestavil, da je ne bi povozili. Cesarja je Krpanova moč presenetila, zato ga je ogovoril, nato pa se odpravil naprej. Leto dni po tem dogodku je po Dunaju začel razsajati strašen velikan Brdavs. Vabil je vse junake v boj, a ga nihče ni uspel premagati, ubil je vsakega premaganca, med njimi tudi cesarjevega sina. Takrat se je cesar spomnil na Krpana in ga dal poklicati. Ta se je odzval in prišel na Dunaj, kjer je s svojo močjo osramotil cesarjevo orožarno in konjušnico, saj se mu je vsako orožje, ki ga je prijel, zdrobilo v rokah. Za boj z Brdavsom je posekal najlepšo lipo na dvornem vrtu in se s tem zameril cesarici – a si nazadnje le priskrbel orožje in dal privesti z Vrha svojo kobilico, s katero sta šla nato v boj. Martin Krpan je Brdavsu z lahkoto odsekal glavo. Za nagrado je dobil dovoljenje za tovorjenje angleške soli in vrečko zlatnikov ter se zadovoljno odpravil domov.

Verjetno se vsakomur zdi koncept ideje čuden na prvo žogo. Ampak, ko sem malce bolj premislil, pa ima ta koncept nekaj v sebi. Podobno je, kot Franckin tek za vozom, ki ga je Ivan Cankar opisal v romanu Na klancu. Lahko se naredijo primerjave in se to vzame kot iztočnica. Prav zanimalo bi me mnenje Slavoja Žižka na ti dve temi – sicer ne bi ničesar, kar bi on povedal razumel, ampak njegovo mnenje bi definitivno štelo.

Zakaj pa ravno Martin Krpan? Ker paše v kontekst časa – v zadnjem času je namreč veliko govora o davčnih utajevalcih, ki v sedanjem času na ta način ustvarjajo ogromne dobičke. Če se vrnemo dvajset let nazaj, ko smo bili še v Jugoslaviji, je marsikdo zelo udobno živel, ker je švercal stvari iz Trsta, ali pa iz Avstrije in tako počel ravno to, o čemer je pisal Fran Levstik.

Mogoče pa se sploh ne zavedamo, da smo se poistovetili z Martinom Krpanom in je to v nas povsem podzavestno! Ali pa je to zgolj samo ena od teorij, ki se dobro bere, ali sliši, vendar z realnostjo pa nima niti najmanjšega stika!

soline-fotografije-06.jpg

5 Responses to Vsega je kriv Fran Levstik

  1. Pero pravi:

    Edini problem vseh teh pizadrij, ki ena po ena curljajo v javnost, je samo to, da bi tričetrt ljudi počelo (ali celo počne) prav isto. Pač, ustaljena praksa.

  2. Nikola pravi:

    Hm, edina sreča je, da v osnovnih šolah učiteljice niso pojasnile (ker ne vejo ali ker bi bilo preveč nevzgojno za podmladek, ne vem), da angleška sol, ki jo je MP tovoril, ni navadna sol iz sečoveljskih solin, ampak smodnik.
    Ker potem tvoj blog ne bi govoril več o kavbojkah iz Trsta ampak o Kamenikih in podobnih združbah. Samo, ko tako pomislim, je vseeno kar dosti Slovencev razumelo tudi pravo sporočilo Martina Krpana.

  3. Janč pravi:

    Had, zamenjal si vzrok in posledico.

    Tihotapljenje, ki ima močno in dolgo tradicijo je vzrok.
    Roman Frana Levstika pa je zgolj posledica, ne pa vzrok.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

Time limit is exhausted. Please reload CAPTCHA.