Ko na morju pada dež.. ljudje bežijo iz vode

Nikoli nisem razumel fenomena dežja in ljudi na morju. Ko se nad obalo zgrnejo oblaki in začne pihati veter, ljudje mrzlično začnejo pakirati svoje stvari in letijo v varno zavetrje hotelov, apartmajev, prikolic in šotorov. Zame pa je to najlepši čas na morju – ko se obala sprazne, v morju ostane samo še par ljudi, ki uživajo v topli vodi. Dejstvo je, da se zunaj zrak ohladi in s tem voda postane bolj topla – občutek, ki me vedno znova navduši. In ko ostali bežijo kot mravlje, jaz skočim v vodo in plavam in plavam.. In bolj ko dežuje, lepše je vse skupaj. Na koncu ostaneš sam v vodi in misel, da bi šel iz nje, sploh ni več opcija..

Nekoč sem nekje prebral, da je hoja po dežju brez dežnika beg pred svojimi problemi. Vedno sem rad to počel, torej sem se vedno rad izogibal svojim problemom. V bistvu drži, vedno sem bil mojster in sem svoje probleme naprtil drugim, ki niso bili nič krivi in dolžni, le sposobnost obračanja besed sem znal izkoristiti. Torej, ko sem v vodi in name padajo kaplje dežja, je to dvojni beg pred problemi. Vendar prija. Prija vedno znova..