Cene nepremičnin so ena izmed tistih neznank, o katerih se veliko govori, ugiba, špekulira, vendar se na trgu skoraj nič ne spremeni. Napovedi, da se bodo cene nepremičnin znižale, ki jih lahko poslušamo že zadnjih mnogo let, se vedno znova izkažejo za dokaj netočne. Cene napremičnin, ki veljajo v Ljubljani sp še vedno tako visoke, da se mi vedno znova zastavlja vprašanje – kdo sploh si lahko kupi takšna stanovanja?! V bistvu prihaja do drugega problema – stanovanja se ne cenijo, posledično pa se tudi ne prodajajo. Če so bile pred leti banke radodarne in so rade volje “podarjale” kredite, se je v zadnjih nekaj letih tudi to spremenilo. Namreč banke so veliko bolj previdne pri kreditih manjšim odjemalcem, dočim večja podjetja so bila vedno deležna drugačnih tretmajev. In sedaj, ko prihajajo na dan številke, ki jih ta podjetja dolgujejo bankam, se ljudje počasi zavedamo, da so bila ta podjetja financirana z našim denarjem in da njihovi upravljavci niso znali delati z njimi – le zakaj bi se trudili, če pa je s tujim “kurcem” precej preprosto “scat” po koprivah.
Nazaj k nepremičninam. Veliko kolegov je pred parimi leti, ko so bile razmere na trgu še precej drugačne, kot so sedaj, vzelo kredit za naslednjih 20 let in kupilo stanovanja po tržnih cenah. Sedaj, ko so na tretjini odplačevanja in so razmere drugačne – marsikdo je izgubil službo, ugotovil, da je anuiteta kredita previsoka za družinski proračun, pa ima problem – stanovanja ne more prodati, ker je na trgu zelo veliko nepremičnin, ki imajo visoke cene, nikjer pa kupcev, ki bi bili pripravljeni ta stanovanja kupiti. Mogoče bi se kdo odločil za nakup stanovanja, če bi mu banka omogočila kredit, ampak to je sedaj rizično početje in banke raje sanirajo same sebe, kot pa da bi vlagale naprej.
Po drugi strani se veliko stanovanj oddaja, vendar so cene 600+ eurov (+ stroški) za 50+ kv.m. precej “razfukano” stanje v Ljubljani precej visoke. Nekateri imajo pač nerealna pričakovanja in poskušajo z oddajanjem pokrivati mesečne anuitete. Marsikatero stanovanje, ki se oddaja, dejansko sploh ni primerno za življenje in “landlordi” upajo, da ga bodo napolnili vsaj s študenti, ki prihajajo v Ljubljano.
Ko se je pred leti delal popis nepremičnin in smo se vsi tresli, kaj se bo dogajalo z nepremičninami, sem pričakoval, da se bodo cene nepremičnin znižale. Da bodo na GURSu ugotovili, da je v Sloveniji neskončno veliko praznih stanovanj in da bodo takšna stanovanja še posebej obdavčili in posledično “prisilili” lastnike, da jih začnejo ugodneje prodajati, ali pa poceni oddajati. Vendar se na žalost nič od tega ni zgodilo. In že pred leti, ko se je v Sloveniji cedilo med in mleko sem razmišljal, da bi se moral pojaviti gradbinec, ki bi “razfukal” to sceno s tem, da bi zagotovil kvalitetno gradnjo stanovanj v Ljubljani za ugodno ceno – kar je po mojem mnenju nekje okoli 1500 eurov/kv.m.. Vendar ne, stanovanja v novozgrajenih blokih so prazna, saj gradbinci in investitorji nočejo prodajati stanovanj pod željeno ceno, predvsem pa jim je vseeno, če gre podjetje v stečaj – saj so našli obvode, da so prekanalizirali denar v svoje žepe. Zadnji primer, ko so cene stanovanj skoraj realne, je dražba stanovanj v Celovških dvorih, kjer je cena kv. m. tudi pod 1200 eurov! Za to ceno, bi mogoče še kdo začel razmišljati o nakupu nepremičnine.
Tako pa imamo v Sloveniji cel kup neprodanih stanovanj, ki imajo zelo nerealne cene in imamo cel kup mladih, ki si stanovanj ne morejo niti privoščiti in živijo pri starših. Namesto, da bi država pospeševala “zapravljanje”, se dogaja ravno nasprotno pri nas. Ampak saj tega smo že navajeni. In ko enkrat tedensko objavijo nepremičnino v reviji Finance, je ponavadi prvi komentar – cena enosobnega stanovanja je tako visoka, da zanjo dobiš novozgrajeno hišo par kilometrov ven iz Ljubljane. Ampak Ljubljana je pač Ljubljana.
Hmmm, kaj bi rekel. Recimo tole. Imaš hišo ali stanovanje nekje okoli Vrhnike (primer znanca), in se potem oba s partnerjem vozita v službo v Ljubljano. Vsak s svojim avtom z vsemi stroški, parkingom, prideta domov, peljeta otroke po različnih aktivnostih spet v Ljubljano, pa še sama zvečer na zumbo ali fitnes ali kar tako, pomeni povorečno po dve poti obeh avtov v Ljubljano in nazaj. Znanec je ugotovil, da razliko v ceni nepremičnine pokrije v štirih letih, ker se po Ljubljani lahko premika peš, s kolesom, javnim prevozom, obdrži le en avto.
Poglej pri sebi. Ok, ti zjutraj odides in se zvečer vračaš, ko imaš deco pa je poti več, ker pač ne moreš z njimi prevegetirat cel dan v Ljubljani.
Marsikaj bi se dalo za mlade, pa tudi za ostalo (potencialno) aktivno prebivalstvo bistveno bolje rešit.
Ampak situacija je naslednja:
Upokojenci (in tisti 5 let pred upokojitvijo) imajo svojo stranko. Zelo učinkovito. Samo čudim se, da nimajo še več volivcev kot jih imajo.
Mladi in pa aktivno prebivalstvo svoje stranke pač nimamo. Žal. Seveda ne zadošča, da ima stranka besedo “mladi” le v nazivu. Nekaj takšnih je sicer bilo.
Seveda bi precej pomagalo, če bi se mladi enkrat zavedali, da njihovi naravni zavezniki niso upokojenci, (kvazi) sindikati fizičnih delavcev in pa zaposleni v javni upravi.
Če bi mladi in zaposleni v gospodarstvu stopili skupaj, bi morda lahko celo kaj dosegli, tako pa smo oboji nepomembna manjšina, ki v tej državi nima nobenega vpliva.
Imamo stranko kmetov, stranko upokojencev, stranko katoliške cerkve, stranke tranzicijskih kapitalistov, stranke javne uprave, (minorno) stranko podjetnikov, to pa je v glavnem to.
Najmanj dve tretjini najemodajalcev stanovanj ne plačuje davka.
Ne, Slovenija ni Ciper. Slovenija je Grčija.
http://www.zurnal24.si/vecina-caka-na-zadnjo-minuto-clanek-206682
Če koga resnično zanima, zakaj je v RS tako, kot je (vključno z zgornjo temo), naj si prebere sveži prispevek dr. Alojza Ihana:
V Sloveniji se preden se žlico nese v usta, najprej daj poskusit močnik državnemu aparatu z otopelimi in poparjenimi brbončicami na jeziku. Ta državni aparat potem zavoljo tumorjev, ki se mastijo in so se razrasli v njemu, posrka večino kalorij, tako da na žlici ostane samo tisto, kar mu kaplja iz ustnic.Rahitičen narod zato zebe medtem ko sanja o tem, da bi ne bi bil lačen, da bi bil obut in oblečen, ter da bi povprečnih 6 mesecev od novembra do aprila vsako leto imel streho nad glavo. Redko kateri ubožec si lahko privošči celosten paket, kjer bo imel streho nad glavo, obleke in hrano. Za hrano in obleko zbere, vendar ko odraste, ne živi dostojno, ker mora svojo ženo fukat takrat, ko staršev ni doma in ob tem pazit, da ne bo svojim staršem obesil še vnukov na njihovo mizerno penzijo.
Tumorje, ki pestijo naš državni aparat, smo fasali iz rakave družbe na račun balkanizacije (v smislu neskončnega drobljenja na vse manjše kose) poprej skupnih družbenih interesov, ker v osnovi nimamo niti lastne Slovenske identitete. Slovenec je Slovencu tujec, zato imamo skozi zgodovino domobrance in partizane, kapitaliste in komuniste, leve in desne, … na protest katerega osnovni vzrok je pomanjkanje medrazredne in medčloveške družbene solidarnosti pa jih pride komaj 20.000. Slovenec pač ni narodnost ampak pomanjkanje le te. Slovenec gleda na svojo rit, katere dobrobit vrednoti v primerjavi z drugimi Slovenskimi zadnjicami, in če že mora živeti v gnoju, potem želi biti vsaj petelin, ki serje po drugih, raje kot, da drugi serjejo po njemu, samo da nad sabo ne bo gledal riti sosednjega slovenca, ker če je kaj hujšega od tuje riti, je to rit drugega podložnika, oz. Slovenca. Pač, če je nad tabo podložnik, to pomeni, da ti niti pribljižno nisi gazda.
Skozi zgodovino lahko praktično na prste ene roke preštejemo ljudi, ki jim je bilo dejansko mar za Slovensko identiteto in druge Slovence, štetje pa lahko začnemo šele s Trubarjem in Dalmatinom, potem pa dolga leta nič in nato okrog 1800 Vodnik, 20 let kasneje še Prešeren, za njim pa se je začelo graditi večjo južnoslovansko in ne slovensko zavest. Konec prve svetovne vojne smo ustanovili SHS, konec druge svetovne vojne Jugoslavijo, in živeli smo skupaj s tistimi, ki so bili na tem kosu zemlje, predvsem zaradi tega, ker so bili Slovani, jebena stranka ostalih okoliških imperijev. Pripomniti velja, da so se ljudje pred prihodom Napoleonove vojske v šolah učili v nemščini, še v času Prešerna pa se je v mestih hochštapljalo po nemško, in če nam da to kaj vedeti je to to, da so bile v tem času sanje vsakega Slovenca, ki se je vedno razumel za podložnika, biti ‘gospoda’ – nekaj Slovencu samo po sebi tujega in neslovenskega. Slovenec je bil v Avstroogrski uspešen, če se je lahko izdajal za Avstrijca in je lahko šel na Dunaj, od tam pa se praktično sploh ni vrnil, razen če so ga vrnili. Zakaj bi sicer rinil nazaj?
Ker Slovenec nima spoštovanja do drugih Slovencev in na sploh Slovenije, Slovenec vedno tujino vidi kot nekaj boljšega, zato so se Janezi leta 91 zbrali, in odločili, da jim južnoslovansko bratstvo ne ugaja, ker so gledali Beograjske riti, in ugotavljali, da ne vidijo čistega neba. Niso bili zavistni, samo motilo jih je, da nikoli v svoji zgodovini niso bili pri vrhu, da nikoli niso bili tisti, ki so srali po drugih, ampak zmeraj tisti, ki so lovili drek. Začasa jugoslavije so se nosili, da so v primerjavi z ostalimi menda ja bolj izobraženi, pametnejši, bolj pošteni, zaupanja vredni, itd. zato jih je čisto normalno motilo, da so se v njihovi ‘elitni’ družbi mešal ‘južnjaki’, na katere Slovenec gleda s še manj spoštovanja kot na drugega Slovenca, po sili tega, da se mora pretvarjati, da dejansko ima neko skupno identiteto z drugimi Slovenci okrog sebe.
In kaj Slovenec naredi, ko se ga izvoli v parlament? Poskrbi za svojo rit, četudi na račun drugih.
Ko pride do nekaj malega penezev se brez pravega kritja zapufa za manjkajočih 50 in več procentov ‘graščine’, ki so jo je omislil, da bo vsaj lahko ‘svoje hiše gospodar’, če mu povsod v službi in doma vsi po glavi serjejo.
Za Slovenca je čisto pričakovano, da želi imeti nekaj svojega, ampak, ko nastopi kriza, in je treba prodajat sesute, razfukane, usrane luknje, ki jih Slovenec imenuje za stanovanja na elitni Ljubljanski lokaciji, takrat Slovenec spet najprej pomisli nase. Kako bo odplačal puf? A mu bodo spet drugi gospoda in bo on spet konjušar? Koliko dreka bo moral še pogoltniti?
Zaradi tega Slovenec ne spusti cene svojih nepremičnin, pa četudi jih ima 10, saj računa, da se bo že nekje našel nekdo, ki je globje v dreku, in bolj bod psihičnim pritiskom, da se bo še bolj neumno zapufal in nase prevzel vse njegove probleme.
E dragi moji, GOTOVO JE -> ni ljudi, ki bi bili bolj v dreku, kot smo mi vsi skupaj. tistih 90% ki živi od minimalne plače in socialne miloščine, ne more kupiti stanovanj, pa če razpolovite njihovo ceno. Od njih ne boste dobili denarja, kvečjemu revolucijo in nacionalizacijo. Seveda upajte, da boste vseeno našli enga sucker-ja, da boste nanj lahko prenesli stroške svojih pufov preden vas tisti, višje v toku govna, obdavčijo in vam poberejo še tisto, kar imate.
Ponudba – povpraševanje ne funkcionira brez denarja v obtoku in prazna stanovanja niso vredna toliko, kolikor ste vi pufa vzeli ali vam manjka do večjega stanovanja, ampak so vredna toliko, kolikor za njih nekdo da. Flash news, tudi tisti ki imajo denar, vam za vašo luknjo ne bodo pri poplavi vseh drugih lukenj odšteli toliko, kolikor ste se vi zapufali in od tu bodo šle zadeve samo še navzdol (razen bencin, ki bo šel gor, zaradi česa boste prodajali avtomobile, ker jih kot brezposelni ne boste porebovali… pa tudi za avto boste bore malo dobili, ker jih bo na trgu preveč).
Edini spas so vam protesti do korenitih družbenih sprememb in porazdelitev svojega bremena v družbo, kar podzavestno veste, samo da še zmeraj gruntate, kako bi se okristili s tem bolj kot ostali in bilipo koncu shitstorma nad njimi. Do konca in naprej breznarodni nedružbotvorni ego-natripani Slovenci.
Mislim, da je več kot čas, da Slovenci nehamo gledat druge Slovence, in pogledamo vsak sebe.
To, da se sramujemo drugih Slovencev ni nič novega.
To, da se sramujemo samih sebe, tudi ne.
To, da glumimo, da smo ponosni, tudi ne.
Lahko pa bi enkrat začeli kopičiti dejanja, na katera smo lahko ponosni.
Solidarnost, družbotvornost, poštenost itd.
29. so protesti.
Vemo koliko pravih Slovencev ne bo prišlo, ker protestirajo samo južnjaki… proti Slovencem.
V končni fazi, kdo ne bi.
Market Scenarij Slovenije je nespremenjena od svetovne gospodarske krize. Hvala za delitev informacij.