Te dni #furamposvoje po Sloveniji z novo Mazdo3. Destinacije so zanimive, drugačne, ljudje, ki jih obiskujem so nenavadni – včeraj sem imel priložnost spoznati Nanija Poljanca aka Don Corleone, ki mi je razkazal kraljevo zbirko v Aninem dvoru v Rogaški Slatini. O tem bom napisal kaj več, ko najdem kaj časa.
Trenutno sedim v avtu na Vršiču. Zunaj so tri stopinje, cestarji so pred dnevi že plužili sneg, danes na srečo pada dež. S pomočjo mobilnega interneta delam to, kar bi lahko delal v pisarni, doma.. Dostop do interneta imam povsod in tako sem lahko precej fleksibilen v avtu. Vendar mi je danes padlo na misel nekaj drugega.
Namreč, ko sem se peljal proti vrhu Vršiča, zgodaj zjutraj in sem na vetrobransko steklo pritrjeval kamero, sem opazil gibanje za seboj. Tri srne so par metrov od parkiranega vozila prečile cesto. Se elegantno ustavile na snegu in pogledovale proti meni – ne, dejansko. Ni se mi samo zdelo. Odprl sem okno in ob poslušanju glasbe, ki se je rolala na Valu202 naredil posnetek. Živali se ne bojijo več avtomobilov, ki so vpadli v njihov habitat. Ravno obratno. Kasneje sem videl še kup srn, ki so se sprehajale povsem mirno po sredini ceste. Kot ovce, ki jih je ponavadi precej težko spoditi izpred avtomobila. Mi smo vstopili v njihov prostor, one pa so odreagirale tako, da nas “ne jebejo 5%”. Kar mi je precej zanimivo, saj v primerjavi z ljudmi je ta situacija ravno obratna. Mi se bomo postavili v bran in bomo pizdili in na koncu obračunavali s pestmi – samo primer Slovenske ceste, ki je zaprta, si lahko pogledamo. Dovolj. Srne so bile luštkane..
Potem sem končno uspel namontirati kamero na vetrobransko steklo in posneti par ovinkov vožnje in veliko veliko snega okoli. Sedaj, ko čakam, da se mi video uploada, pa pišem ta zapis. Odvisen sem, odvisen od internetov!
p.s.: nisem upal odpeljati tako, kot sem si želel!
Vau kakšen avto. Na vršič! A radio ima?
Pridi kaj naokoli.
Car si!