V Sloveniji zadnjih nekaj let poslušamo negodovanje nad slabo prodajo časopisov. Če so taisti igralci še pred leti prodali vse, kar so natisnili, so sedanje razmere povsem drugačne. Veliko medijskih hiš, ki izdaja tiskane medije je poskusilo marsikaj, da bi spremenilo situacijo, ki je nastala in ko so se ljudje odpovedali tiskanim medijem. Bodimo realni – za vsebino, ki jo mediji ponujajo, je še hudičevo veliko ljudi, ki so pripravljeni kupovati njihove izdelke. Dejstvo je, da se prodajajo črne zgodbe in rumeni trači. In na tem segmentu je cel kup konkurence. Imamo začaran krog – medijske hiše bi rade čim višje zaslužke, ne glede na vsebino. Bralci pa taiste stvari najdemo na internetu kakšen teden dni prej, preden je vsebina objavljena v reviji. Ta model je precej nevzdržen za medije in potem poskušajo s številom oglasom in “promocijskih” sporočil v revijah reševati svojo situacijo. Ljudje dobimo oglasne priloge, za katere moramo celo plačati – kar se mi zdi vrhunski “twist! Elle služi kot primer, ki se lahko preslika na katerokoli drugi revijo!

Pred parimi dnevi mi je neznana kozmična sila vrgla v roke izvod revije Elle, ki bo služil kot primer domače revije, ki je nisem imel v rokah že vrsto let. Glede na to, da nisem ciljna publika in ker o modnih zadevah in “lifestyleu” ne vem ničesar, sem se lotil revije Elle. No, lotil sem se bolj oglasnih prilog – Avstrija Karving, FW Aquafresh Ljubljana, Elle Decoration in na koncu še Elle. Iskreno povedano, prve štiri sem preskočil in začel z zadnjo, z revijo Elle, ki je izgledala kot priloga prilogam.

Razumem, da je situacija takšna, da se objavi vsak oglas, ki ga revija dobi. Razumem, da je potrebno pokriti vse stroške, ki jih ni malo. Razumem tudi, da so naklade čedalje nižje, vendar za hudiča ne razumem, zakaj bi človek kupoval revije, kjer je skoraj 50% vsebine / 50% oglasov?! Sicer ne vem, če moja trditev dejansko drži, ker sem po prvih desetih straneh listanja ugotovil, da vsebine ne najdem, ampak najdem pa na vsaki drugi strani celostranski oglas..

Če pogledam sedaj drugače. Za Elle sem plačal 4,99 eura! Namesto da bi dobil vsebino, sem dobil oglase. Oglase, ki sem jih večino že videl. Samo kot primer – če kupim Vogue, potem vem zakaj ga kupim –  oglasi za Valentino, Chanel, Marc Jacobs, Louis Vuitton, Fendi, Versace, Cesare Paciotti sploh ne izpadejo kot oglasi, ampak kot del revije, ki se navezujejo na modne smernice, ki prihajajo. Sicer se nekaj takšnega poskuša tudi v naših revijah, vendar ne izpade nikoli tako, ker se ne delajo kreative za vsak medij posebej, ampak obstaja ena kreativa za vse medije.

Kje imam problem?

  • plačam revijo in dobim oglase
  • plačam revijo in moram v njej iskati vsebino

Do sedaj sem bil prepričan, da so mediji že ugotovili, da je vsebina kralj. Da ljudje kupujemo revije zaradi vsebine, ki jo želimo prebrati. Če dobim v reviji oglase, potem to ni več vsebina. To, da je potrebno precej nasilno umeščati oglase v revije je pač posledica situacije v kateri smo. Vendar smo potrošniki postali pametni in kupujemo dejansko samo stvari, ki jih potrebujemo in od katerih imamo korist. Če bi se založniki začeli tega zavedati, bi bila njihova situacija na trgu lahko malce drugačna, kot je sedaj, ko se borijo za preživetje

In če bi namesto 50 oglasov v eni reviji prodali zgolj 5 oglasnih blokov – ekskluzivno, potem bi oglaševalci dobili dejansko nekaj za to, kar plačajo. V poplavi oglasov pa postajamo vse bolj imuni za vse to. Ampak to je kruta realnost medijev pri nas.

Precej podobna zgodba je plačevanje vsebin na internetu in Piano sistem, ki je bil uveden. Jaz sem prvi za to, da plačam za vsebino, ki mi prinaša korist, ali pa kvalitetno vsebino. V tem času, odkar Piano obstaja, se ni zgodilo skoraj nič na tem področju. In kar je najhujše – plačam Piano in dobim enako količino oglasov, kot tisti, ki ga ne plačajo. Vendar spet – problem je v napačnem razumevanju vsega skupaj.

p.s.: priloga Elle Decorationa je odlična. Ko sem šel še enkrat preverjati te revije, sem odkril to.

elle

 

2 Responses to Ali so revije nove oglasne priloge?

  1. Janč says:

    “revije Elle, ki bo služil kot primer domače revije”
    Saj menda ne misliš resno, kajne?

    1. Elle ni domača, ampak francoska revija. Če je prevedena, pa morda še kakšen člančič iz domačih logov, še ne gre za domačo revijo.
    2. Elle je lifestyle revija, temu primerna je cena in število oglasov, saj so oglasi (kot si ugotovil za Vogue) del vsebine. Folk, ki to kupuje, pač mora zvedeti, kje naj zapravi denar.
    Tako ni od včeraj, ampak že desetletja.

    Druga tema pa so domači splošni tiskani mediji. Kakor je bilo slišati na eni TV okrogli mizi novinarjev, je tiskanim medijem zdaj že dokaj jasno, da so si pred leti sami ukinili trg, s tem, ko so začeli s podarjanjem celotne vsebine preko interneta. Kdo bo pa plačal za časopis ali revijo, če lahko brezplačno prebere na internetu. In zdaj, ko smo navajeni, da je vse brezplačno, nas je težko prepričati, da bi za vsebino spet začeli plačevati
    .
    Padec kakovosti pa je zgolj logična posledica tega, da se dela skoraj zastonj.

  2. Janč says:

    Why buy a cow when you can get milk for free?

Leave a Reply

Your email address will not be published.

Time limit is exhausted. Please reload CAPTCHA.

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.