Stečaj podjetja Svea

Sem Zagorjan in podjetje Svea je bilo eno izmed paradnih podjetij v naših krajih. Njihove kuhinje so se prodajale po različnih državah sveta in podjetje je dajalo kruh marsikomu v naših koncih. V času debelih krav je podjetje bilo uspešno in je tudi kupovalo podjetja naokoli, ki pa so šla v maloro. Agonija podjetja Svea se je začela že par let nazaj, ko so se razmere na trgu spremenile in se podjetje na njih ni znalo odzvati pravilno – kar se vidi sedaj. Podjetje je pričakovalo pomoč države, s katero bi reševalo svojo rit, predvsem pa ni prišlo do dogovora s tujim investitorjem, ki bi opravil dokapitalizacijo, ki je bila potrebna.

Leta nazaj, ko je bila Svea še uspešno podjetje, je le to vodil Miro Štrajhar, potem so se začele stvari spreminjati. Spreminjati na škodo delavcev, ki so bili pridni in ki si zaslužijo kaj drugega, kot da sedaj, zaradi napačnih odločitev lastnikov, pristanejo na cesti. Kljub temu, da so jih v bližnji preteklosti odpustili že 50, podobna usoda čaka še nadaljnih 120 zaposlenih – če bo šlo podjetje v stečaj. Da tega, da jim podjetje dolguje dve plači in še dele plač za nazaj, niti ne omenjam.

Podjetje, ki ima 11 milijonov zapadlih obveznosti je od države dobilo 1,4 mio eurov – naslednjo tranšo bi dobili, ko bi izpolnili obljube, ki so jih dali državi – odpis posojil z bankami, pretvorbo posojila v kapital. Ampak to so finese, ki me ne zanimajo. Bolj mi je zanimiv del, ki je bil včeraj objavljen v Dnevniku in ki prikaže vso bedo lastnikov (vir):

Predsednik nadzornega sveta Svee Tomo Garantini, ki je z Regionalnim centrom za razvoj vstopil v lastništvo Svee pred dvema letoma, je prepričan, da lastniki niso imeli vpliva na propad podjetja. Sedemdeset odstotkov krivde pripisuje gospodarski krizi in nesistematičnemu pristopu države do reševanja podjetij, 20 odstotkov poplavljeni proizvodnji v letu 2010, medtem ko menedžment priznava le deset odstotkov krivde za dokončni potop Svee.

Z drugimi besedami, država in razmere na trgu so krive, da podjetje ne posluje dobro. V bistvu vmes navržeš še poplave in vsi smo celi, živi in zdravi in podjetje gre v stečaj. Očitno vodstvo ni bilo sposobno voditi takšnega podjetja in je šlo vse skupaj v kurac, sedaj pa se vali krivda na državo – ki pa v tem primeru ne more biti dobrodelna ustanova!

Ali je res smiselno, da se država ukvarja s privatnimi podjetji? Seveda je, vendar v tem primeru je potrebno razlastiti lastnike, zamenjati upravo in spustiti v podjetje svoje kadre, ki so sposobni upravljati podjetja. V tem primeru, ko se to ni zgodilo, je država stran vrgla 1,4 mio eurov, ki bi jih lahko porabili vsaj za poplačilo delavcev.

V Sloveniji se vrsto let delalo ravno to – gasilo se je iskrice, ni pa se sistematično rešilo reševanja privatnih podjetij. In to, da je Regionalni center za razvoj v Zagorju ob Savi, ki je v privatni lasti, lastnik podjetja Svea, je precej čudna stvar. Namreč kljub vsemu se je potrebno vprašati od kje toliko denarja lastniku, da je lahko vstopil v lastništvo podjetja Svea?!

120 ljudi bo pristalo na cesti, uprava podjetja pa bo vehementno trdila, da je njihova krivda v tem primeru zgolj 10%. Mogoče je nekdo nor v tej državi, kjer še vedno obstaja kolektivna odgovornost – nihče ni kriv za nič, ko se deli dobiček, pa podgane skočijo na mizo. Žalostno, da pride do takšnih zgodb, še bolj žalostno pa je to, da podjetja vodijo ljudje, ki so verjetno povsem sposobni, ampak ko par let ustvarjajo izgubo, bi bil mogoče čas, da se vse to spremeni.

Sedaj bi banke, ki jim podjetje dolguje precej denarja, lahko naredile svoje. Namreč, če gredo v prodajo objektov, strojev in vsega ostalega, bodo dobile nazaj zelo malo. Sedaj bi morale banke najti sposobne managerje, ki bi na pogorišču Svee, ki ima odlične strokovnjake in tudi dobro mrežo prodajalcev, zgraditi novo podjetje, ki bi nadaljevalo tradicijo. Sedanji lastniki pa naj s svojim premoženjem vrnejo kapital, ki so ga dobili od države. In ne, tega denarja ni bilo malo!

Fotografije poplave, ki je leta 2010 prizadela Sveo