Sem Zagorjan in podjetje Svea je bilo eno izmed paradnih podjetij v naših krajih. Njihove kuhinje so se prodajale po različnih državah sveta in podjetje je dajalo kruh marsikomu v naših koncih. V času debelih krav je podjetje bilo uspešno in je tudi kupovalo podjetja naokoli, ki pa so šla v maloro. Agonija podjetja Svea se je začela že par let nazaj, ko so se razmere na trgu spremenile in se podjetje na njih ni znalo odzvati pravilno – kar se vidi sedaj. Podjetje je pričakovalo pomoč države, s katero bi reševalo svojo rit, predvsem pa ni prišlo do dogovora s tujim investitorjem, ki bi opravil dokapitalizacijo, ki je bila potrebna.

Leta nazaj, ko je bila Svea še uspešno podjetje, je le to vodil Miro Štrajhar, potem so se začele stvari spreminjati. Spreminjati na škodo delavcev, ki so bili pridni in ki si zaslužijo kaj drugega, kot da sedaj, zaradi napačnih odločitev lastnikov, pristanejo na cesti. Kljub temu, da so jih v bližnji preteklosti odpustili že 50, podobna usoda čaka še nadaljnih 120 zaposlenih – če bo šlo podjetje v stečaj. Da tega, da jim podjetje dolguje dve plači in še dele plač za nazaj, niti ne omenjam.

Podjetje, ki ima 11 milijonov zapadlih obveznosti je od države dobilo 1,4 mio eurov – naslednjo tranšo bi dobili, ko bi izpolnili obljube, ki so jih dali državi – odpis posojil z bankami, pretvorbo posojila v kapital. Ampak to so finese, ki me ne zanimajo. Bolj mi je zanimiv del, ki je bil včeraj objavljen v Dnevniku in ki prikaže vso bedo lastnikov (vir):

Predsednik nadzornega sveta Svee Tomo Garantini, ki je z Regionalnim centrom za razvoj vstopil v lastništvo Svee pred dvema letoma, je prepričan, da lastniki niso imeli vpliva na propad podjetja. Sedemdeset odstotkov krivde pripisuje gospodarski krizi in nesistematičnemu pristopu države do reševanja podjetij, 20 odstotkov poplavljeni proizvodnji v letu 2010, medtem ko menedžment priznava le deset odstotkov krivde za dokončni potop Svee.

Z drugimi besedami, država in razmere na trgu so krive, da podjetje ne posluje dobro. V bistvu vmes navržeš še poplave in vsi smo celi, živi in zdravi in podjetje gre v stečaj. Očitno vodstvo ni bilo sposobno voditi takšnega podjetja in je šlo vse skupaj v kurac, sedaj pa se vali krivda na državo – ki pa v tem primeru ne more biti dobrodelna ustanova!

Ali je res smiselno, da se država ukvarja s privatnimi podjetji? Seveda je, vendar v tem primeru je potrebno razlastiti lastnike, zamenjati upravo in spustiti v podjetje svoje kadre, ki so sposobni upravljati podjetja. V tem primeru, ko se to ni zgodilo, je država stran vrgla 1,4 mio eurov, ki bi jih lahko porabili vsaj za poplačilo delavcev.

V Sloveniji se vrsto let delalo ravno to – gasilo se je iskrice, ni pa se sistematično rešilo reševanja privatnih podjetij. In to, da je Regionalni center za razvoj v Zagorju ob Savi, ki je v privatni lasti, lastnik podjetja Svea, je precej čudna stvar. Namreč kljub vsemu se je potrebno vprašati od kje toliko denarja lastniku, da je lahko vstopil v lastništvo podjetja Svea?!

120 ljudi bo pristalo na cesti, uprava podjetja pa bo vehementno trdila, da je njihova krivda v tem primeru zgolj 10%. Mogoče je nekdo nor v tej državi, kjer še vedno obstaja kolektivna odgovornost – nihče ni kriv za nič, ko se deli dobiček, pa podgane skočijo na mizo. Žalostno, da pride do takšnih zgodb, še bolj žalostno pa je to, da podjetja vodijo ljudje, ki so verjetno povsem sposobni, ampak ko par let ustvarjajo izgubo, bi bil mogoče čas, da se vse to spremeni.

Sedaj bi banke, ki jim podjetje dolguje precej denarja, lahko naredile svoje. Namreč, če gredo v prodajo objektov, strojev in vsega ostalega, bodo dobile nazaj zelo malo. Sedaj bi morale banke najti sposobne managerje, ki bi na pogorišču Svee, ki ima odlične strokovnjake in tudi dobro mrežo prodajalcev, zgraditi novo podjetje, ki bi nadaljevalo tradicijo. Sedanji lastniki pa naj s svojim premoženjem vrnejo kapital, ki so ga dobili od države. In ne, tega denarja ni bilo malo!

Fotografije poplave, ki je leta 2010 prizadela Sveo

7 Responses to Stečaj podjetja Svea

  1. Uroš pravi:

    Svea bi morala že zdavnaj v stečaj in bi tako imela možnost, da se ustvari nekaj novega. Tako pa so rinili z glavo čez zid. Se spomnim intervjuja, ko sta bili aktualni Mura in Svea, nekaj časa nazaj. Direktorica Svee se je kar nekaj nasmihala in skoraj v smehu govorila kako delavce poplačajo kar tako, da na njih pišejo stroje. Tako je vprašanje koliko imovine Svea sploh še ima in kaj vse je že pisano na delavce. Ko so to povedali direktorici Mure je ta prebledela in povedala, da si kaj takega ne bi smeli dovolii. In se strinjam. Sveo je povozil čas. Ni bilo vizije, ni bilo načrta. Tudi opevani Štrajhar je jahal val, ki se je ustvaril v preteklosti, sam pa ni storil kratkomalo nič za to, da bi podjetje napredoval, oz. spremenilo smer vzdolž svetovnih smernic.

    Vem, da kakovosti kuhinj Svea ne gre oporekati (za zadnjih nekaj let niti za to sicer ne bi upal trditi) ampak sam design je bil, kolikor sem uspel zaslediti, tam nekje v času Franca Jožefa (karikiram).

    Skratka, Svea je bila zelo uspešno podjetje in nekateri v vodstvu in lastniki so mislili, da lako v določenem trenutku vržejo menjalnik iz brzine pa bo podjetje samo letelo na podlagi svojega vztrajnostnega momenta. Ampak to ni večno in ko so ugotovili, da jih drugi prehitevajo po levi in desni so bili že prepozni in z eno nogo v grobu.

    Sočustvujem z delavci, a se mi zdi, da bodo ti konec koncev na boljšem po stečaju. Če so sedaj delali in nič dobili bodo sedaj vsaj dobili nekaj nadomestila, medtem pa se, če se nad pogorišče ne bo spravillo preveč mrhovinarjev, lahko počasi začela nova zgodba s starimi delavci. Sprva počasi, v omejeni postavi, nato pa … sky is the limit.

  2. JeBi pravi:

    Heheheh….najbolj simptomatično je zavračanje krivde slovenskega managementa. Ravno pišem nekaj na to temo in management failure kot notranji dejavnik krize v podjetju je po vseh raziskavah prevladujoč (od eu, amerike, kanade,…naprej). Zunanji vzroki za krizo (npr. t.i. kriza) niso niti približno prevladujoči, Ampak v Sloveniji je vse možno.

  3. Janč pravi:

    Ja, tako je to, ko podjetja vodijo alkoholiki in rdeči tajkuni.

    • piap pravi:

      Bravo Janč, vidiš samo rdečo..vsa ostala podjetja, ki jih vodijo nerdeči pa prosperirajo..prek glave imam teh bedarij levi, desni..za moje pojme je vse isti shit, ti pa malo razmisli z svojimi možgani, če jih imaš..

      • Janč pravi:

        Piap, jaz vidim vse barve.
        Ampak v tem konkretnem primeru vidim zgolj rdečo.

      • Janč pravi:

        Poleg tega ne morem pomagati, če je rdeča daleč najbolj prevladujoča barva tajkunskih pogorišč.

        Pa tudi sicer je naše “gospodarstvo” bolj ali manj rdeče in oranžno, a oranžni, če že na veliko cuzajo državen denar, vsaj kolikor toliko gospodarijo, da se vse ne sesuje v prah.

        Eni lokalni dobrotniki se sicer malajo v črno, a rdeča še kljub temu tolče skozi:

        http://forum.finance.si/?m=546208&single

        Eni so pa rdeči, a nimajo prav nobene averzije do rumenih, ko gre za kšeft:

        http://www.finance.si/356498/(Hiti-tedna)-Peter-Kotar—od-%C5%A1efa-laboratorija-do-carja-energetskih-poslov

        Rumenih je bolj malo, bi bili sicer radi, a v glavnem ne pridejo zraven.

        Črnih je še manj, a ker pojma o poslu nimajo, se jim vse sesuje.

      • Janč pravi:

        Pomembno je vedeti predvsem to, kdo postavlja pravila igre, v kateri potem sodelujejo lumpi vseh barv.

        V 22,5 letih samostojne demokratične države smo imeli:
        – 22,5 let ali 100% časa rdečega predsednika
        – 15,9 let ali 71% časa rdečo vlado,
        v preostalem času pa vlado, v kateri je naveza DESUS, rdeči ZSSS in rdeči mediji preprečevala večino resnih sprememb pravil igre
        – 22,5 let sodstva in tožilstva z veliko večino starih partijskih

        Če pa hočeš razumeti, kdo je postavil pravila igre, ki v pomembni meri veljajo še dandanes, pa si v arhivu RTVSLO oglej Vzporedna ekonomija, kjer boš zvedel iz prve roke,
        iz ust enega vodilnih funkcionarjev UDBE, pokojnega Nika Kavčiča:

        http://4d.rtvslo.si/arhiv/vzporedna-ekonomija/42842878

        V pomoč pa bo tudi predzadnji esej imunologa dr. Alojza Ihana:

        http://www.siol.net/priloge/kolumne/alojz_ihan/2013/11/udba.aspx

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

Time limit is exhausted. Please reload CAPTCHA.

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.