Arhivi UDBE burijo domišljijo javnosti že dolgo časa. UDBA – Uprava državne varnosti, ali po srbohrvaško – Uprava državne bezbednosti je bila jugoslovanska tajna policija po drugi svetovni vojni. Leta 2003 je Dušan Lajovic na naslovu udba.net objavil gradivo iz Centralne aktivne evidence, kjer so bili objavljeni podatki o sodelavcih UDBE.
UDBA je imela svoje poslanstvo v svojem času in prostoru. Časi so bili drugačni, vendar v zadnjih letih se vsepogosteje vse skupaj izkorišča za to, da se obračunava z ljudmi, ki so sodelovali z UDBO. Mogoče se bo čez nekaj let tako obračunavalo s SOVO, ali pa bomo našli kaj novega.
Recept za diskreditacijo je preprost:
- nekdo najde nek dokument, ki ga ne predstavi javnosti, ampak javnost obvesti o tem dokumentu – nepomembno ali je ponarejen ali pristen (spomnimo se primera ponarejenih dokumentov o ex predsedniku Danilu Türku, da je bil obveščen o atentatu v Velikovcu, ki ga je sproducirala SDS)
- mediji, predvsem tisti, ki so na “pravi” strani, začnejo z dejavnostjo – obveščanje, diskreditiranje, predvsem vse na podlagi uporabe – naj bi, po poročanju,..
- v javnost, ekskluzivno, pride dokument, ki je obtožujoč za eno stran – našel se je slučajno in tv ekipa, ki predstavlja to informacijo ima napeljano celotno zgodbo z kompetentnimi sogovorniki – v tem primeru Matej Hlebš, Roman Leljak in zgodovinar iz avstrije, ki izjavi, da je dokument definitivno zanimiv za preiskovalce
- začne se ofenziva na družbenih omrežjih, kjer vojske trolov (brez imenov in priimkov) reagirajo na vsako omembo Leljaka in se mu postavijo v bran
- na spletnem mestu politične stranke se napišeta vsaj dva prispevka o UDBI in njihovih načinih funkcioniranja
- ker se je stvar že začela valiti, je sedaj treba reagirati tudi v politični stranki, ki mora začeti svojo ofenzivo – nujna seja parlamentarne komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti bo že danes – to, da jo vodi Eva Irgl je zgolj naključje
- oseba, proti kateri poteka agitacija, se obravnava, kot da je kriv, čeprav mu ni bilo še nič dokazano – ampak tega smo že navajeni in vedno znova priča enakim postopkom, ki se jih poslužujejo nekateri
No, danes se je pojavila na spletni strani gov.si evidenca dosjejev, kjer so zapisani zanimivi priimki. Eden zadnjih, ki jim je UDBA “sledila” je tudi Ivan Boscarol, sicer pa so med drugimi v tej evidenci imena kot so: Pavel Gantar, Anton Bebler, Ivan Štuhec, Andrej Fištravec, Marko Hren, Ivan Janša, Spomenka Hribar, Matevž Krivic..
Celoten spisek je na voljo –
Vidiš, samo nekaj časa preteče in tisto, kar je objavil Lajovic, so kar naenkrat sodelavci UDBE. Niso bili vsi na tistem seznamu sodelavci, kot je bilo krivo predstavljeno in si zdaj povzel. Nikoli ni nihče pojasnil zakaj so se vsi ti ljudje sploh pojavili na seznamu. Nekaj jih poznam in so bili skrajno prizadeti, da so bili predstavljeni, kot sodelavci, ker to nikoli niso bili. Pa za tovrstno tolmačenje objave in prizadeto škodo ni nikoli nihče odgovarjal..
Eno je biti sodelavec (teh je bilo proti koncu 80′ konkretno več kot po 2. vojni, ko je bila organizacija bolj smiselna), drugo pa njen izvršni organ. Itak, da mora imeti vsaka suverena država svojo udbo, a določeni načini dela bodo vedno ne humani kaznivi. Izvajajo jih povsod, samo odkriti jih ne smejo. Če te, odgovarjaš. Pri nas tega nismo naredili, ker smo vmes potne liste zamenjali.
Gre zgolj za vojno med našimi in vašimi. Dokler se preteklost selektivno uporablja za obračunavanje s političnimi nasprotniki in nabiranje političnih točk, mene ni zraven.