Do letos, se mi je poletni dež zdel nekaj najbolj čudovitega. Vroč asfalt, suha zemlja, vroča telesa in potem poletna ploha, ki ustvari poseben vonj in meglice nad tlemi. Čudovito in prijetno. Ko padejo prve kaplje dežja na morju, je najlepše, ko skočiš v toplo morje in plavaš.

Letos temu ni tako. Namesto poletja in julijskega vremena imamo april in temperature pod 20 stopinj. Namesto na pol golih deklet, ki se sprehajajo po mestih imamo dekleta v “zimskih” oblačilih in gumijastih škornjih. Namesto da bi ljudje uživali na zasluženem dopustu, za katere so “šparali” pol leta, so prikovani v prikolice in apartmaje in če imajo veliko srečo, imajo tudi kakšen dan sonca na svojem dopustu. Tisti najbolj “srečni” niso imeli niti dneva sonca na dopustu. Če v to vštejem, da so bili njihovi otroci nesrečni, ker se niso mogli igrati zunaj, potem je to precej kruta situacija.

Zvečer, ko greš ven s prijatelji, se moraš zimsko obleči, saj temperatura pade pod 16 stopinj. In če ne želiš biti prvi, ki gre domov, potem se moraš temu primerno obleči. Da o tem, da pijača ne teče po grlu tako, kot bi, če bi bile temperature okoli 25 stopinj, niti ne bom omenjal.

Je pa ena prednost, če ves čas dežuje – ulice mest so na pol prazne, saj je večina ljudi doma in se jim ne da nikamor iti. Le turisti so tisti, ki se sprehajajo naokoli in jih niti dež ne moti – v bistvu imajo omejen čas, ki ga lahko izkoristijo in tega izkoristijo v polni meri.

Zdajle, ko ležim v topli postelji in gledam skozi okno, se zunaj bliska in grmi. Romantično? Ne ravno, če je to na programu vsak dan. Niti najmanj prijetno, ko gledam travo kako raste in samo čaka, da bo kakšen dan malce manj deževalo, da jo bom lahko pokosil.

V bistvu sovražim ta dež, čeprav mi je bil poletni dež nekoč romantičen. Sovražim mokre čevlje in hlače, ko te poškropi vozilo, ki pelje mimo tebe. Sovražim puloverje sredi poletja in sovražim voznike, ki zaradi dežja vozijo zelo zelo počasi. Sovražim dejstvo, da ni več letnih časov in da nas takšne spremembe vremena, kot so sedaj utrudijo in da ljudje zbolevajo, ker še nismo adaptirano na to, da pade temperatura v parih minutah za 15, ali več stopinj.

Če sem nekoč verjel, da po vsakem dežju posije sonce.. Sedaj ne verjamem več v to. Verjamem pa, da bo vsak dan deževalo in to sovražim!

dez

 

8 Responses to Sovražim ta dež!

  1. Janč pravi:

    Stari so d’jali:

    Ni vsak dan nedelja.

  2. Janč pravi:

    In pa:

    Živl’e’je ni potica.

  3. Manuela pravi:

    Če smo se izognili snegu se ne bomo dežju. Je bilo že hujše pa nismo jamral. Za dopust bo treba šparat dve leti in it dlje. Ni druge :P

  4. Deževnik pravi:

    Naš poet Janček zna obvladovati tudi vremenske muhe :-)

    “Dež naj pada, sam da ti maš mene rada”

    …pa ne ga vprašati, kaj je pokadil

    • Janč pravi:

      En verz so mu sicer iz meteoroloških razlogov cenzurirali:

      “Toča naj pada, skupaj bova brala de Sada.”

  5. Janč pravi:

    “S pekla boš jaja, kolk se nama danes dogaja.”

  6. Petunija pravi:

    Meni gre na jetra predvsem, da sem stalno nekaj na pol prehlajena in imam nos že čisto zdrgnjen od stalnega brisanja. Pa ogromno polžev je. Ne maram polžev.

    Mogoče bomo imeli pa sončno jesen.

    • Janč pravi:

      Evo, končno nekdo spregovori o realnih problemih :)

      S katerega konca poročaš o polžji ekspanziji?

      V Zagorju poteka prava ofenziva: vsako jutro mejo vrta prestopi po 50 polžev. In to ne kakšnih simpatičnih polžkov s hišico, ampak veliki tolsti rdeči sluzasti. In ni jim mar za travo, samo solato in druge dobrote bi grizli.

      Ima kdo kakšno idejo, kako napad odvrniti na ekološko humani način? Kmetijski nasveti, pa to.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

Time limit is exhausted. Please reload CAPTCHA.

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.