V pregreto ozračje slovenskega zdravstva so v zadnjem letu ali dveh intenzivno posegli tudi pravniki in s tem jasno sporočili zdravnikom, da se njihov monopol nad sistemom nepreklicno končuje. Ob tem si zastavljam vprašanje, ali in kako bomo ta spopad preživeli zavarovanci oz. uporabniki zdravstvenih storitev.

Ustavno sodišče je konec julija razsodilo, da ZZZS preveč omejuje pravico zavarovancev do koriščenja storitev v drugih članicah EU, s čemer je podalo izhodišče za bolj agresiven nastop zavarovancev do ZZZS. Zdravljenje v drugi članici EU bo tako v prihodnje postal skoraj edini (zakonit) način, da lahko pridemo do zahtevnejših storitev v razumnem roku. Hkrati pa je po zavrnitvi zahtevka za povračilo stroškov zdravljenja Reneja Muhameda Talića odvetnica Nina Zidar – Klemenčič napovedala, da bodo primer prignali do Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) in dokazali svoj prav – da je ZZZS torej dolžan poravnati stroške zdravljena, pa četudi v Sloveniji še niso bile izčrpane vse možnosti zdravljenja.

Z navedenima primeroma, če se bosta v prihodnje odvila tako, kot si želijo pravniki, bodo odvetniki dobili v roke močno orožje, s katerim bodo iz blagajne ZZZS pridobili velike zneske. Ne smemo namreč pozabiti, da se v miljeju ESČP pravice presojajo izolirano in v okviru tožbe. Sodniki bodo tako presojali, ali so bile Reneju Muhamedu Taliću kršene človekove pravice, prav nič pa jih ne bo zanimalo, kaj njihova odločitev pomeni za druge zavarovance v Sloveniji in njihove možnosti za dostop do zdravljenja. Zato ni tako zelo neverjeten razplet, ki bo za ZZZS in davkoplačevalce izrazito neugoden.

Kaj bo to v prihodnje pomenilo za nas, ki smo »navadni« zavarovanci in ki nas ne spremljajo televizijske kamere, kako čakamo leto dni na menjavo kolka ali operacijo srčne zaklopke in v katerih promocije željne odvetniške pisarne ne vidijo »materiala« za zastopanje pro bono? Sistem financiranja zdravstvenih storitev pri nas je namreč prešel v fazo, ki bi jo najlaže opredelili kot »vsi proti vsem« in ki bo v svojem degeniranem stanju privedel do tega, da bodo do zahtevnejših zdravstvenih storitev v razumnem roku lahko dostopali samo tisti, ki:

  1. bodo imeli dovolj denarja za zdravljenje v drugi članici EU in čakanje na povrnitev stroškov s strani ZZZS – po redni poti ali prek sodišča;
  2. bodo uspeli svoj primer ustrezno lansirati v nekritične medije in ob pomoči odvetnikov ustvariti zadosten pritisk na ZZZS, da bo slednji klonil – tudi pod težo »precedenčne« sodbe ESČP;
  3. bodo v primeru, ko njihov primer ne bo zanimiv za medije, pripravljeni drage odvetnike plačevati sami in računati na povrnitev pravdnih stroškov po ugodno rešeni pravdi;
  4. bodo stroške zdravljenja poravnali sami.

Vsi ostali bomo obsojeni na dolge čakalne vrste, ki so postale edini instrument obvladovanja stroškov zdravstvenega sistema. Zakonodajalec in ZZZS namreč nista sposobna določiti nivo zahtevnosti in kakovosti zdravstvenih storitev tako, da bi se stroški le-teh izravnali z razpoložljivi sredstvi. Glede na demagoški populizem v času predvolilne kampanje, pa tega tudi v prihodnje ne moremo pričakovati.

Zaradi vsega tega sem vse bolj prepričan, da je rešitev financiranja zdravstvenega sistema ravno nasprotna od tiste, ki se v medijih ponuja že vsaj leto ali več. Ne razumem namreč, zakaj bi celotno financiranje prenesli na ZZZS, ki se je do zdaj dokazano izkazal za neučinkovitega in s katerega storitvami (očitno) nismo zadovoljni?! Poleg tega bi z uvedbo zavarovalniškega sistema, kjer ima zavarovanec z zavarovalnico sklenjeno pogodbo, lahko enostavno zajezili anomalije, ki so opisane zgoraj. Zavarovalnice bi namreč jasno definirale, katere stroške in do kolikšne vrednosti zavarovalna polica pokrije. V sistemu javnega financiranja pa se že deset let prerekajo o »košarici storitev«, ki do danes še ni uspela zaživeti. In ker »košarica storitev« ni definirana, lahko odvetniki po mili volji ribarijo v kalnem in zahtevajo kritje stroškov pregrešno dragih posegov, zdravniki pa se gredo prestižne igrice, kdo, kje in za kakšen denar bo izvajal kardiološke posege na otrocih. Prav tako zavarovalnice ne bi dopuščale, da se pokrijejo stroške nekomu, ki je vstopil v zavarovanje potem, ko je ugotovil, da mu izjemno dragega posega npr. v Italiji, kjer je bil do tedaj zavarovan, pač ne bodo plačali. Nisem še namreč slišal za zavarovalnico, ki bi sklenila požarno zavarovanje za hišo potem, ko je ta že pogorela do tal…

Gostujoči zapis je kategorija namenjena vsem bralcem bloga had.
Že pred časom je par bralcev izrazilo željo, da bi s svojimi prispevki gostovali pri meni, oz. da bi jaz objavil njihove zapise. Marsikdo ki bere bloge, tudi zapiše kakšno zanimivo stran, jo fotografira, vendar si zaradi parih prispevkov ne želi odpirati bloga. Nekaj časa sem okleval, premleval, če si res želim tega in ugotovil, da moram narediti nekaj v to smer, sicer izgubi pomen par stvari, ki jih že ves čas bloganja zagovarjam. Namreč najti sinergijo z ljudmi, ki so kompetentni in sposobni in vedno veliko in jim ponuditi, da prispevajo zapise, mnenja, fotografije. Sicer je bila to moja teorija za množične medije, vendar se povsem preprosto lahko aplicira na bloge. Seveda, če boste bralci to želeli.

Kaj dobite vi? Prostor za objavo na enem najbolj obiskanih blogov v Sloveniji je v bistvu vse kar vam lahko ponudim. In to, da vas bo prebralo veliko več ljudi, kot če bi bili na svojem. Na si ne morem privoščiti da bi plačeval vaše prispevke, tako da je to pro-bono.
Kaj dobim jaz? Vsebino, ki se bo razlikovala od moje in bo mogoče pritegnila še kakšnega bralca več.

Pravila igre morajo biti vnaprej jasna:

  • vsak prispevek bom prebral in presodil če je primeren za objavo. Če bo odgovor negativen, ga bom tudi poskusil obrazložiti preko maila.
  • zapisi naj bodo informativni, oz. naj imajo svojo vsebino (tega, kaj je kdo jedel za zajtrk, ne bom objavljal)
  • trači, ki nimajo nobenega verodostojnega dokaza, ne bodo objavljeni
  • politična stališča naj bodo podkrepljena z dejstvi in ne zgolj natolcevanje
  • če boste poslali fotografije, naj bodo vaše avtorsko delo (fotke iz interneta objavljate na Siolu!)
  • komercialni zapisi o tem, kako je vaš portal oh in sploh, ne bodo objavljeni
  • obvezno mi morate sporočiti kako naj vas podpišem

rene

5 Responses to Komu bo (še) dostopno zdravstvo? – gostujoči zapis

  1. (jm) says:

    Kdo je pa napisal to, mi je bilo takoj iz stila jasno, da to ti nisi.

    Je pa seveda napisano začrtnao v pravi smeri. Tale gordijski vozel zdravstvenega zavarovanja je lahko reši le tako, kot se je rešil originalni gordijski vozel. Da se ga preseka. Preseka z uvedbo več ponudnikov zdravstvenega zavarovanja.

    Trditve, da je Slovenija premajhna za to so iz trte zvite. Področje zdravstvenega zavarovanja je veliko za ene tri Triglave, kar pomeni da imamo le na področju ZZ lahko dve veliki zavarovalnici kot je Triglav pa še par manjših kot so Adriatik, Grawe itd… Sploh, ker bi nekatere bile podružnica tujih.

    Centralno plansko določanje cen in obsega je očitno zašlo v slepo ulico. Zato imamo čedalje več problemov, ker ljudje pač ne želijo bolno čakati na vrsto ampak iščejo druge rešitve. In evropska direktiva jim je jasno odprla prostor v EU. Dlje kot bomo čakali, bolje bodo organizirani ponudniki iz tujine in več denarja se bo odlilo ven, posledično ga bo manj ostalo za razvoj pri nas. S tem bomo imeli čedalje slabše naprave in storitve.

  2. Janč says:

    Tako je. Švica je dobro delujoča socialna država. Pa ne le, da bi imela socialno kapico, ki se je nekateri tako bojijo. Ampak sploh nima prispevka za zdravstveno zavarovanje, kot ga poznamo mi. Njihov prispevek pri plači je namenjen le kritju stroškov bolniške odsotnosti z dela. Zdravstveno zavarovanje pa vsak sklene sam – pri zavarovalnici, ki mu za njegov denar največ ponudi.

    Pa ni slišati, da bi se njihovi pacienti in zdravniki množično priseljevali k nam – solidarnim (do koga, do dobičkarjev?).

  3. Janč says:

    So pa Švicarji, Avstrijci in Nemci “solidarni” na področju sodstva. Tam se nezaporne kazni izrekajo v dnevnih postavkah, pri čemer ta znaša tridesetini povprečnega mesečnega neto prihodka kaznovanega.

  4. Jan says:

    Dober tekst, ni kaj. Had, odlično je, da si se začel poglobljeno uvarjati z zdravstom in lepo od tebe, da vnovič odpiraš svoj delček javne sfere za gostujoče črkokleparje. Dobro bi bilo videti, kakšne delujoče sisteme so pogruntali v tujini, kjer se prebivalstvo prav tako stara kot pri nas, pa so zdravstvene storitve vseeno bolj dosegljive. Teli naši vsakokratni gumpeki očitno pri zdravstvu poslušajo samo tiste, ki so glasni, populistični in pihajo v isti rog – če naštejem samo Fakina (ZZZS) ali Julijano Bizjak-Mlakarjevo… že če bi centralizirali nabavo medicinske opreme za celotno Slovenijo bi bilo denarja zanesljivo dovolj za vse Reneje.

  5. Tina says:

    Odgovor na vprašanje iz teksta “zakaj bi celotno financiranje prenesli na ZZZS, ki se je do zdaj dokazano izkazal za neučinkovitega in s katerega storitvami (očitno) nismo zadovoljni?” je enostaven, podal ga je sam predsednik računskega sodišča:

    »V zdravstvu se da z lahkoto našteti vrsto primerov slabih praks, ki so presegle vsako razumno mejo, vendar brez posledic, tako v kazenskem kod odškodninskem smislu. To dejstvo nedvomno krepi samozavest ″odločevalcev″, da je še tako zavržno ravnanje pri razpolaganju z javnimi sredstvi varno pred roko pravice. Kot argument zapisanemu lahko naštejemo gradnje Pediatrične klinike, Onkološkega instituta, projekt izgradnje urgence, operacijske mize, nakupi medicinke opreme, nabave zdravil in njihovo določanje cen. Vse navedeno je pomenilo večkratno povečanje začetnih cen, številne anekse pri gradnjah, preplačila medicinske opreme glede na tržne vrednosti.« )

Leave a Reply

Your email address will not be published.

Time limit is exhausted. Please reload CAPTCHA.