Valgomed za deformacije palca #fake

Poletje je čas, ko se na spletu oglašuje vse mogoče. Pred parimi dnevi sem pisal o L-arginin / Men Solution Plus in Janko Kotler #fake, danes pa mi je bralec Andrej poslal podobno zgodbo o Valgomedu – superiorni rešitvi za zdravljenje valgusne deformacije palca , ki je pogosta tako v Evropi, kot tudi v ZDA.

Na spletnem mestu je pisalo da so izdelki narejeni v USA in iz USA materialov, v cerifikatu ustreznosti EU direktivam pa piše da je prijavitelj Shijazuang.  Iz Shijazuang City-ja.

Nadaljevanje postopak je bilo precej preprosto. V  Googla sem vpisal izdelek za katerega so pridobili ustreznost silicone bunion toe regulator in ugotovil, da take izdelke na alibabi  prodajajo za 0,2 do 0,6 USD na par, kar je precej precej ceneje od posebne akcije ki jo ponuja podjetje (23 eurov), ki v Sloveniji prodaja Valgomed – http://www.alibaba.com/bunion-regulator-toes-promotion.html

Seveda ni šlo mimo preverjanja “testimonialov”, ki so zadnje čase zelo pomembni, saj ljudje veliko bolj verjamemo in zaupamo osebam z imenom in priimkom in sliko, kot pa če na spletnem mestu ni tega podatka.

Ko sem “poguglal” sliko zadovoljne uporabnice – 35 letne Nadje iz Celja, sem ugotovil, da je na ruski verziji strani prodajalca gospa Ana in opiše drugačne izkušnje (s pomočjo Google Translatea):

image

image2

Tudi 48 letna gospa Jožica postane 48 letna Jeanne s popolnoma drugačnimi izkušnjami:

image3

image4

Sedaj pa me zanima. Ali je takšno oglaševanje dovoljeno oz., kdo v Sloveniji se ukvarja s takšnimi primeri? Je to oglaševalsko razsodišče, ali mogoče Zveza potrošnikov? Ali pa se pač to preproso tolerira? Definitivno bi bilo potrebno tudi na tem področju narediti precej več, da do takšnih primerov ne bi prišlo!

  1. Bolj me zanima ali so mediji, ki oglašujejo te izdelke soodgovorni za goljufijo? Google in Facebook kar uspešno klestita oglase kljub uporabi NoFraudIP (IPjem od Googla in FB prikažejo drug valid landing page, da sta potem stran in oglas approvana).

    Problem je, ker na strani ni nikakršnih informacij o prodajalcu. Po prijavi ponavadi v akcijo z zamudo stopi Zdravstveni inšpektorat, ki je zelo kadrovsko podhranjen. Nato ugotovijo, da edini, ki bi imel informacijo o prodajalcu, je dostavna služba. Ko inšpektorat končno pridobi podatke, imajo Romuni/Bolgari to podjetje že zaprto…

    Oh well… mislim, da bo treba tukaj narediti bolj obsežno mednarodno akcijo, ker trenutno je tole zagotovo največja EU aktivna goljufija…

Komentarji so zaprti.