Kaj je sveženj o krožnem gospodarstvu?

Evropska komisija je decembra 2015 sprejela sveženj o krožnem gospodarstvu, s katerim želi spodbuditi prehod Evrope na krožno gospodarstvo, kar bo okrepilo njeno konkurenčnost v svetu, spodbudilo trajnostno gospodarsko rast in ustvarilo nova delovna mesta. Spreminjanje odpadkov v dragocen vir je eden od temeljev za Evropo, učinkovito z viri, kot je tudi pristop krožnega gospodarstva.

Sveženj ukrepov za prehod h krožnemu gospodarstvu od članic Evropske unije zahteva takojšnjo ukrepanje. Evropske regije in mesta imajo tako pomembno nalogo, da sprejmejo strategije in ukrepe, s katerimi bodo v svojem okolju organizirale krožne modele ekonomije, ki bodo spodbudili trajnostni razvoj in večjo konkurenčnost.

Kaj je krožno gospodarstvo?

Na hitro: krožno gospodarstvo praktično pomeni, da na odpadke gledamo kot na jutrišnje surovine, torej da vsakemu odpadku damo možnost, da postane nova surovina in tako izkoristimo ves njegov potencial. V takšnem sistemu za odlaganje ostanejo vedno manjše količine, ki bistveno manj vplivajo na okolje, kot količine, ki jih odlagamo danes.

Krožno gospodarstvo je koncept, ki je nastal kot odziv na pritisk rastočega gospodarstva in potrošnje na omejene vire in nosilno sposobnost okolja. Prehod v krožno gospodarstvo se zato usmerja v ponovno uporabo, popravila in recikliranje obstoječih materialov in izdelkov. Temelji na uporabi energije iz obnovljivih virov, opušča uporabo nevarnih kemikalij, znižuje porabo surovin ter preko skrbne zasnove izdelkov nastajanje odpadkov znižuje proti ničelni stopnji. Koncept izhaja iz naravnih sistemov, kjer vsaka komponenta optimalno dopolnjuje celoto. Izdelki v krožnem gospodarstvu so skrbno zasnovani tako, da omogočajo kroženje materialov in ohranjajo dodano vrednost, kolikor dolgo je to le mogoče. Znotraj gospodarstva ostajajo tudi potem, ko material ali izdelek doseže konec svoje življenjske dobe.

Koncept je tako zelo preprost. V našem življenju se srečujemo z biološkimi in tehničnimi materiali. Biološki materiali – hrana, rastlinski odpadki, les in tekstilna vlakna – se po uporabi vrnejo v okolje kot kompost ali gnojilo, ki obnovi hranilne snovi v prsti, delno pa se biološki materiali uporabijo tudi za pridobivanje (obnovljive) energije. Tehnični materiali se vzdržujejo, popravljajo, ponovno uporabijo, obnovijo ali večkrat reciklirajo v sistemu s sklenjeno zanko. Najpomembneje je, da tehnični materiali krožijo tako, da se ne vračajo v zemljo. Pomembno je tudi, da pri vračanju materialov uporabljamo čim manj energije – energija, ki pa jo uporabljamo, pa naj prihaja iz obnovljivih virov, kar se da neposredno od sonca.

Krožno gospodarstvo praktično pomeni, da na odpadke gledamo kot na jutrišnje surovine, torej da vsakemu odpadku damo možnost, da postane nova surovina in tako izkoristimo ves njegov potencial. V takšnem sistemu za odlaganje ostanejo vedno manjše količine, ki bistveno manj vplivajo na okolje, kot količine, ki jih odlagamo danes.

Zakaj se Wcycle predstavlja na Evropskem tednu regij in mest?

Mestna občina Maribor je v lanskem letu skupaj s partnerji razvila projekt WCYCLE, ki povsem upošteva sprejeto direktivo. Predstavniki Evropske unije so omenjen projekt prepoznali kot primer izvrstne prakse in Mestno občino Maribor povabili, da projekt (njegovo zasnovo in idejo o implementaciji) predstavi tudi ostalim članicam. Na dogodku bodo predstavljeni tudi regionalni modeli in primeri dobrih praks ostalih držav, ki spodbujajo prehod h krožni ekonomiji (od ravnanja odpadkov, do njihove predelave, porabe in uporabe kot sekundarnega vira surovin).

Kaj je WCYCLE oz. Center krožnega gospodarstva za ravnanje z odpadki?

Velikost komunalnega trga: 150.000 prebivalcev

Mestna občina Maribor je za učinkovito ravnanje z odpadki zasnovala projekt Wcycle, ki sovpada z direktivo Evropske komisije iz tega področja.

  • Operativni regionalni center za predelavo odpadkov

Projekt Wcycle Maribor je primer operativnega regionalnega centra za predelavo odpadkov in hkrati razvojni pilotni center za načrtovanje in izvajanje operacij za predelavo odpadkov v drugih regijah. Bistvo Wcycla je, da predeluje odpadke v nove materialne resurse, pri tem pa so kombinirani različni postopki predelave (fizikalni, kemični, biološki ter termični) in različni odpadki iz posameznih področij oz. stebrov njihovega nastajanja. Na ta način je mogoče odpadke predelati s čim nižjimi stroški ob upoštevanju okoljskih zahtev in tehnične uporabnosti produktov predelave. Organizacijski model Wcycle predstavlja osnovno idejo organizacijskega modela razvoja, trženja, tehnologije in intelektualnih pravic na področju predelave odpadkov na globalnem trgu.

Mestna občina Maribor ima namen izkušnje pri načrtovanju, gradnji, obratovanju in nadaljnjem tehnološkem razvoju preko skupnega projekta Wcycle kot blagovno znamko tržiti na globalnem trgu s prodajo prenosa tehnologij, patentnih pravic in razvoja. Strategija temelji na medsektorski obnovi virov iz tokov odpadkov v pilotnih regijah in je preverjeno v širšem evropskem kontekstu. V Mariboru so v prvi fazi uvajanja krožnega gospodarstva v življenje mesta oblikovali projekt Wcycle, v katerem so povezali tri podjetja v večinski javni lasti – Snago kot zbiratelja in obdelovalca odpadkov ter Nigrad in Energetiko, ki bosta odpadke predelovala oziroma izrabila kot vir energije. Snaga je že danes zbiralec odpadkov – vseh, ne samo komunalnih. Komunalne bodo obdelali v sortirnici in jih pripravili na reciklažo, seveda pa ostanejo tudi druge vrste odpadkov, na primer gradbeni. Te bo prevzemal Nigrad in jih ponovno uporabil predvsem pri gradbenih projektih (kot sekundarne surovine, torej govorimo tudi o procesu predelave gradbenih odpadkov, o novih delovnih mestih). Nekatere odpadke pa bo prevzela Energetika Maribor in jih uporabila za pridobivanje energije.

Krožno gospodarstvo že v tej fazi odpira nova zelena delovna mesta, Maribor postavlja na evropski zemljevid naprednih zelenih mest, hkrati pa mu omogoča ustvarjanje nove dodane vrednosti, ki bo samo rasla, in nov gospodarski zagon.

  • Vsak izdelek tudi po izteku življenjske dobe ohranja snovno vrednost

Celoten razvoj projekta Wcycle Maribor temelji na spoznanjih sodobnega časa, da ima praktično vsak izdelek, material ali neko blago po izteku življenjske dobe, ko nima več uporabne vrednosti, še vedno materialno snovno vrednost.

  • Sodelovanje javnih podjetij pri ravnanju z odpadki

Ideja je, da podjetja v urbanih območjih, ki opravljajo javne storitve, medsebojno izmenjujejo informacije in sodelujejo pri medsebojnem ravnanju z vrstami odpadkov, s katerimi se srečujejo. Odpadke iz enega sektorja se lahko uporablja kot surovino ali proizvod v delovanju drugega sektorja.

  • Prednosti projekta (zelena in trajnostna prihodnost, nova delovna mesta, dodana vrednost ter gospodarski zagon)

Pri WCYCLE gre za novo strategijo ravnanja z odpadki, v kateri so združene eko-inovativne rešitve, ki povečujejo pozitivne učinke na okolje, gospodarstvo in družbo na splošno.

Projekt predstavlja tudi prehod Mestne občine Maribor v krožno gospodarstvo, s tem pa odpirajo nova zelena delovna mesta in Maribor postavlja na evropski zemljevid naprednih zelenih mest, kar mu omogoča ustvarjanje nove dodane vrednosti, ki bo samo rasla in nov gospodarski zagon. Ko bo poslovanje podjetja Wcycle Maribor zaživelo v vsem svojem obsegu, se pričakuje, da bo delo v njem opravljalo cca. 100 zaposlenih, od katerih jih bo vsaj 20 % z visoko ali podiplomsko izobrazbo.

  • Potrebni so novi načini razmišljanja

Za izpolnitev splošnega cilja strategije so potrebni radikalno novi načini razmišljanja. Vključeni so različni partnerji: lokalne skupnosti, upravljalci s komunalnimi odpadki in druga javna podjetja, univerze in raziskovalne inštitucije, mala in srednja podjetja z različnih strokovnih področij: lokalna uprava, urbanistično načrtovanje, informacijske tehnologije, odločevalci, kmetijstvo, gradbeništvo, hidrologija, sociologija in gospodarski razvoj.

  • Prehod Mestne občine Maribor v krožno gospodarstvo

Mestna občina Maribor sicer že dalj časa posveča veliko pozornost celovitemu ravnanju z odpadki iz različnih področij nastajanja. Ob primarni neposredni skrbi za ustrezno ravnanje z odpadki od prebivalstva in komunale, posredno v sodelovanju z lokalnimi partnerji podpirajo in razvijajo postopke ter metode dela tudi za ravnanje z odpadki iz gradbeništva in industrije ter iz kmetijstva in vodarstva.

Koliko odpadkov sploh nastaja v naši družbi?

Ocenjuje se, da globalno trenutno nastaja skoraj 0,45 t/os/leto trdnih komunalnih odpadkov (MSW) in če bi vključili industrijske in komercialne odpadke, celoten iznos odpadkov presega t/os/leto. Naraščajoča količina proizvedenih odpadkov, zlasti v urbanih območjih, kjer se pričakuje, da bo do leta 2050 živelo skoraj 70 % svetovnega prebivalstva (v Evropi več kot 80 %), predstavlja strošek za družbo in obremenjuje okolje. Prebivalci mest in njihove dejavnosti proizvajajo različne vrste odpadkov v prostorsko omejenem območju, ki posledično vplivajo na kakovost življenja. Na letni ravni Evropejec povprečno porabi 15 ton surovin, od katerih je 5 ton odpadkov; od teh odpadkov 3 tone končajo na odlagališčih.

Kaj pa v Sloveniji?

V Sloveniji v povprečju nastane okoli 327 kg komunalnih odpadkov na prebivalca, torej vsak od nas na dan ustvari skoraj kilogram odpadkov. Štiri petine teh odpadkov še vedno odlagamo in s tem izgubljamo dragocene naravne vire.

Naša država sodi v povprečje tako po količini pridelanih odpadkov kakor tudi po ravnanju z njimi. Žal raba naravnih virov tudi pri nas še zmeraj narašča, čeprav ni skrivnost, da je Evropa z naravnimi viri zelo revna in bi morali njihovo koriščenje učinkoviteje načrtovati. Šele v zadnjih letih, ko se je povečala predelava odpadkov, določene naravne vire delno vračamo v proizvodne procese. Z odpadki smo doslej ravnali tako, da so imeli čim manjši vpliv na okolje in da je bilo ravnanje z njimi čim cenejše.

Slovenska družba odpadke dojema, kot da nimajo nobene vrednosti in za njihovo ravnanje po toku navzdol troši znatna denarna sredstva, namesto da bi jih ustrezno obravnavala ter na njihov račun varčevala z viri.

»Vsak od nas na dan ustvari skoraj 1 kg odpadkov. Veliko večino teh odpadkov še zmeraj odlagamo in s tem škodujemo prihodnosti našega planeta in sami sebi.«

Kako družba ravna z odpadki?

Za odpadke v ožjem smislu se smatra, da nimajo nobene vrednosti in sodobna družba še zmeraj troši znatna denarna sredsta za ravnanje z odpadki po toku navzdol, to je za njihovo končno odlaganje brez ustrezne obravnave o ukrepih za varčevanje z viri. Še zmeraj ni redkost, da so dragoceni reciklažni materiali sežgani, zakopani ali netrajnostno obdelani, vključno z nezakonitim odlaganjem in čezmejnim prevozom odpadkov.

Se odnos do odpadkov spreminja?

V zadnjih letih so evropske pobude in predpisi prepoznali odpadke kot vir in se spopadli s pristopi za njihovo reševanje iz hitro rastočih tokov nastajanja odpadkov. To je zelo pomembno zaradi omejenih virov in visoke evropske odvisnosti od uvoza surovin.

Leave a Reply

Your email address will not be published.

Time limit is exhausted. Please reload CAPTCHA.

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.