• 3 min. branja

Danes sem pisal o davku na internet, ki ga je zapisalo ministrstvo za kulturo v svoji strategiji. No, pred dobro uro pa me je presenetila objava na spletni strani ministrstva za kulturo, kjer “obrazložijo” še svoj pogled na ta “davek na internet”, ki to ni. Njim se gre za pluralizacijo medijev in za ustavitev izginjanja slovenskega jezika.. Resno?

Ministrstvo za kulturo v predlogu Strategije RS na področju medijev 2017-2025 nikakor ne predlaga obdavčenja interneta, kot je nekdo sklepal iz kdo ve kakšnih razlogov: predlaga pa eno od možnih poti, s katerimi bi radi dosegli, da se zaustavi zmanjševanje pluralizma, zastopanosti državljanov v medijih in izginjanje slovenskega jezika. Vse to so namreč pojavi, ki jih sodeč po raziskavi opažajo uporabniki medijev v Sloveniji.

Seveda ne bodo temu rekli davek na internet. Ker davek itak že plačujemo. Njihova skrb za pluralizacijo medijev in izginjanje slovenskega jezika in zastopanost državljanov v medijih – #wtf pa naj bi to pomenilo? Torej se lahko državljani vtikamo v uredniško politiko medijev? Ali pa to velja zgolj za nacionalko? Če mi kdo zna razložiti to, bom zelo vesel!

Splet je namreč kanal, na katerega so se v veliki meri preselili uporabniki medijev –splet, ki prek številnih platform posreduje medijske vsebine, te platforme pa skoraj praviloma nimajo nič s produkcijo teh vsebin, kaj šele s plačilom ustvarjalcem.

Torej bodo naši dušebrižniki zaračunavali davek platformam, kot so Facebook, Twitter, YouTube, Instagram in podobno? Ali pa bodo tudi tam skrbeli, da ne bo izginil slovenski jezik? Tudi tega ne štekam, kaj je pesnik želel s tem povedati. Če jaz prav razumem – bo ministrstvo za kulturo plačevalo ustvarjalcem vsebin??

Ne gre torej za davek na internet, pač pa za prispevek k medijski pluralizaciji in zaščiti slovenskega jezika. Ta prispevek ne bo obremenil uporabnikov, ki prek spleta dostopajo do vsebin ali ponujajo lastne vsebine, temveč zgolj lastnike oziroma upravljalce platform, ki ponujajo medijske vsebine, torej informativne, AV, glasbene ter druge primerljive vsebine in oglase.

Aha. Torej zapisano v strategiji ne drži več. Tam je jasno zapisano – uvedba obveznega prispevka operaterjev, ki ponujajo dostop do svetovnega spleta za vse imetnike spletnih priključkov, v sklad za deficitarne informativne vsebine. Iz zgornjega dela pa razumem to tako, da bom jaz moral plačevati “prispevek”, ker upravljam platformo – tudi blog je platforma in ponujam medijske vsebine? Ali drugače povedano – ker smo zapizdili, so se odločili spremeniti terminologijo in še vedno ne vedno povsem natančno kaj bi oni radi.

V izogib nesporazumom bo tretja alineja Ukrepov na strani 18 objavljene verzije Strategije ustrezno preoblikovana.

LOL! Ja, ker so ugotovili, da termina dostop do svetovnega spleta in spletni priključek ne obstajata, bodo sedaj to preoblikovali!

Par zapisanih stvari na spletnem mestu ministrstva za kulturo bom preskočil, ker so same sebi namen, obregnil se bom pa še ob te stvari.

Vrsta vsebin zato iz slovenske medijske krajine izginja in ta postaja vedno siromašnejša. To pomeni, da je medijska podoba Slovenija manj pluralna, manj državljanov v medijih prepozna svoj glas, dolgoročno pa je to lahko zaskrbljujoče tudi za prihodnost javne rabe slovenščine, če bo zanjo zadolžena le javna RTV.

No ja. Ljudje, ki so spisali tale odgovor verjetno živijo v nekem paralelnem svetu. Kdaj pa se je že glas državljanov bolj slišal v medijih, kot se sedaj, ko je lahko vsak svoj medij? Ko ima vsak lahko svojo “platformo” – prosil bi ministrstvo za kulturo, če lahko jasno zapiše, kaj je platforma in kaj so ostale besedne zveze s katerimi operira – da ne bo prihajalo do takšnih in podobnih situacij, ko si s poskušanjem reševanje lastnih napak ustvarijo kup novih napak.

Seveda je najbolj pomembno pri vsem tem skrb za slovenščino. In vmes pač udariš še davek na internet. Ups. Davek na platforme. Ups. Ali so na ministrstvu dejasnko prepričani, da še vedno vedo, kaj si sploh želijo? Razen tega, da bi radi pobirali davek? Ups. Prispevek.

mk