• 3 min. branja

Na eni strani Ilka Štuhec, letos najboljša slovenska smučarka in njena ekipa. Na drugi strani Mojmir Flisek, ki je patentiral posebno obdelavo stranske stene smuči in ki je sodeloval pri pripravi smuči Ilke Štuhec. Do Pohorja. Ko se je odločil, da štirih parov smuči  (med njimi tudi najboljših dveh za superveleslalom) ne bo vrnil, ampak jih bo zadržal. V bistvu gre za precej preprost primer izsiljevanja in posledično so se vključili tudi policisti, ki so z odredbo za hišno preiskavo, zaradi suma storitve kaznivega dejanja zatajitve, tudi odpeljali Ilkine smuči.

Ampak po vrsti. Ilka je letos začela dosegati odlične rezultate. Lansko leto je smučala na smučeh proizvajalca Rossignol in tudi že sodelovala z Mojmirjem Fliskom. Kljub njegovi tehnologiji ni dosegala tako vrhunskih rezultatov, kot jih dosega letos. Vendar letos smuča na smučeh proizvajalca Stöckli, ki ji dobavi najboljše smuči. Mojmir je tuidi letos zanjo ekskluzivno nadgradil smuči in je z Ilko začel sodelovati na podlagi dogovora, da mu odpre vrata do Stöcklija, kateremu je želel prodati svoj patent. Gre za specifičen poseg v samo obdelavo smuči, ki ga je Mojmir patentiral. Na Pohorju se je, po poročanju medijev, Flisek dobil z Benijem Mattijem, predstavnikom Stöcklija, vendar ni prišlo do ponovnega srečanja naslednji dan, kot sta se dogovorila. Ker se je Flisek počutil izigranega, se je odločil, da ne bo vrnil smučk Ilki in jih bo zadržal.

V tem primeru imam občutek, da je Flisek poskušal izkoristiti prepoznavnost in uspeh Ilke za to, da bi preko nje lahko prodal svoj patent podjetju Stöckli. Ker mu to ni uspelo, se je odločil za izsiljevanje. Glede na to, da so policisti z odredbo prišli po smuči, je vse skupaj precej preprosto – sodišče lahko po hitrem postopku izpelje takšen primer in očitno se je to zgodilo tudi v tem primeru.

Seveda so sedaj mediji prilili svoje olje na ogenj in iz tega se sedaj ustvarja cela zgodba. V zgodbo vpletajo mnenja drugih “neimenovanih pravnikov” in se sklicujejo na intelektualno lastnino, ki je nedvomno njegova. Ampak po drugi strani pa so smuči njene oziroma od Stöcklija. Če ima Flisek z njo pogodbo, kjer so zapisani vsi pogoji sodelovanja – kot mediji sedaj pišejo, da ni nikjer bilo omenjenega njegovega imena, potem bo vse skupaj precej preprosto. Predvidevam, da bi v tem primeru vse skupaj potekalo precej drugače kot je.

Sam se nagibam k temu, da gre za tipičen primer poskusa pridobitve koristi. Glede na to, da njegovo podjetje ne posluje najbolj uspešno in je v rdečih številkah, so uspehi Ilke tisti vzvod, s katerim je poskušal pridobiti tudi materialno korist. Ekipa Ilke Štuhec mu je, potem, ko ni hotel vrniti smuči,  ponudila 3000 eurov, vendar v tem primeru ni šlo za odkup patenta, ki ga Flisek verjetno vrednoti v precej višje številke. V tem primeru je šlo zgolj za gesto – glede na zgoraj omenjeni dogovor, da on dela zanjo ekskluzivno in zastonj, če mu odpreta vrata do Stöcklija. Očitno Stöcklija, pred tem pa Rossignila in Völkla, na njihovih smučkah je vozila Ana Drev, ni zanimal njegov patent in sedaj se je vse skupaj prevalilo na ekipo Ilke Štuhec.

Če se bomo kdaj v Sloveniji vprašali zakaj nobena stvar ne more uspeti je odgovor precej preprost. Ravno zaradi takšnih primerov – ko ljudje, ko vidijo, da si lahko omastijo brke, to tudi poskušajo narediti na vsak način. Tudi na način izsiljevanja.

Namesto, da bi se Ilka Štuhec ukvarjala s smučanjem in posvetila svoj čas in energijo temu, se verjetno sedaj ukvarja še s tem. Jeap, potem pa se bomo spraševali, zakaj ji ne uspeva zmagovati? Ker se vedno najdejo ljudje, ki bodo iskali korist, predvsem pa, ki bodo hoteli izkoristiti prepoznavnost osebe za svoje namene.