• 3 min. branja

9. maja praznujemo dan zmage nad nacizmom in fašizmom. Leta 1945 se je 9. maja v Evropi uradno končala druga svetovna vojna in v Ljubljano so vstopile enote 29. divizije in 7. korpusa slovenske partizanske vojske in osvobodile mesto. Takšna je zgodovina in teh dejstev se ne da spremeniti, dasiravno se desnica zadnja leta pospešeno trudi, da bi spremenila ta del zgodovine in prikazala domobrance in okupatorje, da so bili oni tisti, ki so nas rešili – pred čim sicer verjetno tudi njim ni jasno..

Da smo si na jasnem. Povojne poboje obsojam! Vendar še bolj kot to obsojam spreminjanje zgodovine, ki smo mu priča zadnja leta. Ko desnica z vso energijo želi spremeniti pomen boja proti nacizmu in fašizmu in poveličuje domobranstvo in sodelovanje z okupatorji. Ker so oni branili domačo zemljo in so oni tisti, ki so poskrbeli za to, da v Sloveniji ni uradni jezik nemški..

To spreminjanje zgodovine bi morali vedno znova obsoditi. Če bomo tiho, ne bo izginilo. Če bomo ignorirali te poskuse, bomo čez par let brali povsem drugačne zgodbe o dogajanju med 2. svetovno vojno. Še posebej je desnosučna ofenziva močna v teh dneh – 27. april in 1. maj in potem 9. maj, ko so oči javnosti uprte v preteklost in ko se spominjamo te preteklosti – takrat desnica udari z vsemi topovi in toliko nebuloz, kot jih nastrelajo v parih dneh jih težko človek prebavi, predvsem pa se zave, da si nekdo res želi drugačne zgodovine od tiste, ki obstaja.

Na Twitterju je bilo v teh dneh toliko laži in podtikanj s strani desnice, da sem se parkrat že vprašal, če je s temi ljudmi dejansko vse v redu – ali pa so v žaru borbe proti “navideznemu sovražniku” izgubili svoj kompas in jim ne preostane nič drugega, kot da verjamejo v to kar pišejo. Samo par primerov spreminjanja zgodovine:

Naučimo se živeti s preteklostjo, naj nam bo to poduk za prihodnost, vendar ne živimo v preteklosti, ker potem ne bomo nikoli prišli v prihodnost!