Vam ime Manca Korelc zveni znano? Kaj pa projekt Moja jezera? Zadnje čase lahko o njenem podvigu, da bo s kolesom obiskala vseh 1300 jezer v Sloveniji, brali na različnih portalih. To, da bo naredila popis jezer in to tudi dokumentirala na svojem blogu https://mojajezera.si/ se mi je kot ljubitelju jezer zdelo izjemno zanimivo, saj sem tudi sam ljubitelj jezer – malce bolj komercialnih sicer, ampak nekaj potopisov se je že nabralo tudi pri meni.

Vendar iskreno – ali bi se mi dalo prekolesariti celotno Slovenijo in vsako jezero tudi opisati? Ne. Za takšen podvig moraš biti drugačna oseba, kot sem sam, ki prehitro vržem puško v koruzo in sem zadovoljen z instantnimi rezultati.

Ko mi je pred dnevi Simon Šketa predlagal, da se srečam z njo in da jo spoznam, sem bil rahlo v dilemi.

Ali se mi da poslušati zgodbo o tem? Glede na to, da je Manca že vrsto let aktivna tudi na digital / marketinški sceni, pa vendar je še ne poznam, sem se odločil, da grem na pijačo z njo. Kratko pijačo, kjer bom ugotovil, da je to projekt, ki ga bo izkoristila za lastno promocijo. Pa je temu res tako?

Kdo je Manca Korelc? Odkrita in odprta oseba, ki ima rada zanimive in globoke debate. Oseba, ki ima rada šport – pred leti tek, zadnja leta pa jo okupira kolesarjenje. Lansko leto je prekolesarila Slovenijo, pa vendar jo je to gnalo naprej in sklenila je, da se letos posveti odkrivanju skritih jezer, ki jih je v Sloveniji preko 1300, vendar jih je večina nerazkritih.

Zaveda se, da se podaja na precej divjo pustolovščino in glede na to, da nima svojega avtomobila, predvsem pa, da je zaposlena, bo to projekt, ki bo trajal par let.

Pri tem projektu ne gre za njeno samopromocijo, vendar promocijo, ki jo dobi zna dobro izkoristiti. Zelo zgovorna, predvsem pa se ji vidi, da ji nastopanje ni tuje. Kljub temu, da sem bil prepričan, da se bom z njo pogovarjal kratek čas, se je vse skupaj spremenilo v malce daljši pogovor in odkrivanje strasti in stvari, ki jo osrečujejo.

To, da rada preizkuša svoje meje, mi je bilo takoj jasno. Projekt Moja jezera je pri njej povezava ljubezni do kolesa, predvsem pa dokazovanje tega, da lahko človek v življenju doseže stvari, ki si jih zada. In upanje, da bo kdo v njenem odkrivanju jezer našel inspiracijo in se podal po njeni poti, je super iztočnica. Ne ravno odkrivanje jezer, ampak odkrivanje česa drugega – tako kot bo ona na tej poti odkrivala sebe in preko objav na svojem spletnem mestu delila to z javnostmi, se lahko česa podobnega loti še kdo drug. Jaz sem se pred leti odkrivanja burgerjev, recimo..

Presenetila me je, ko mi je povedala, da se tega projekta loteva sama. Da je to njena bitka, tako s strahovi, kot tudi same s seboj. In da uživa v trenutkih, ko odkriva neznane destinacije in se takrat ustavi in zadiha. Njen tempo življenja v digitalnem svetu je povsem drugačen – ustvarja in se ukvarja z digitalnim komuniciranjem, predava, in zna biti motivacijska govornica. Zna z besedami, predvsem pa se zaveda, da je njeno življenje zgolj v njenih rokah.

Je magistra, pa vendar tega ne poudarja v vsakem stavku. Zna poslušati in zna biti empatična, kar se mi zdi dokaj redkla vrlina v sodobnem svetu. In ko se je po prvih 20 minutah povsem sprostila, je pogovor šel daleč od tistih začrtanih smeri. Verjamem, da bi lahko z njo govoril cel dan, vendar je bil čas moj sovražnik in zato sem se poskušal potruditi, da bi izvedel čim več o njej v odmerjenem času.

Manca sebe opiše kot hiperaktivno. Jaz pa bi jo opisal kot osebo, ki ve kaj hoče in zna priti do cilja. Razmišlja, odrašča in se spreminja. Vsak človek v njenem življenju sestavlja mozaik in kljub temu, da jo je strah pajkov, gre počasi tudi čez to. Če mi sama ne bi omenila tega, jaz itak ne bi verjel, da to drži – občutek, da ima svoje življenje močno v svojih rokah, predvsem pa da točno ve kakšna je njena pot in kam jo pelje, je bil vseeno premočan.

Rada pomaga drugim, vendar ljubi svoj mir in svoj čas. Primerjava z mačko, ki je njena ljuba žival je povsem na mestu – rada je svobodna in ne mara pritiskov. Stvari rada naredi po svoje in zaveda se, da ima prav.

Glede na to, da bo projekt Moja jezera trajal dlje časa, sem se ji seveda ponudil, da ji delam družbo na kakšnem odkrivanju neznanega – tudi sam sem ljubitelj jezer in skritih destinacij, in me je povabila s seboj. Glede na to, da nimam ravno “bicikl kondicije”, bo to še zanimiva štorija.

Mogoče pa se ji res pridružim in odkrijem kakšno novo jezero – čeprav sem včeraj dobil še malce boljšo idejo – vendar jo moram krepko prespati in odkriti, če se mi res da ukvarjati še s čim takšnim v svojem življenju, ki ima že tako vsak dan veliko premalo ur.

Aja. Selfija ni. Ni bilo časa. So pa fotografije jezer. Moje.

 

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

Time limit is exhausted. Please reload CAPTCHA.