• 3 min. branja

Ljubljana. Petkovo popoldne, ki se počasi spreminja v večer. Peljem se v mesto in ponavadi avto pustim na dveh mestih, kjer vem, da lahko parkiram brez da bi dobil kazen, prav tako pa je tam parkiranje brezplačno in vedno najdem prostor. Preprosto se mi ne da krožiti naokoli in iskati parkirišče. In ne, ni problem v plačilu parkirnine ali garažne hiše, da ne bo pomote. Pa vendar si včasih presenečen, kako se lahko starejše gospe “razpizdijo” in kako lahko težijo..

Zadaj za Dramo je ulica, ki ima prostor za par deset vozil. Sedaj obnavljajo stavbo poleg in rampa je dvignjena. Nikjer ni znaka, da bi bilo tam prepovedano parkiranje, ali pa da bi bilo to zasebno parkirišče. Včeraj sem se tja pripeljal z odprto streho – proti večeru se da voziti zgoraj brez in ko sem parkiral vozilo, sem opazil starejšo gospo z dvema psoma, ki me je vsa “nasršena” gledala.

Zaprem streho, zaklenem avto in naredim par korakov, ko se dotična gospa začne dreti za menoj: “Ja, zaradi takšnih, ki se pripeljete s takšnimi avti in vam je škoda 60 centov, moram jaz plačevati parkirišče v garažni hiši!”

Malce čudno pogledam, če nagovarja koga drugega, ali pač mene in ko ugotovim, da sem edini tam, se ustavim in stopim korak bližje in jo s povsem prijetnim glasom vprašam: “Ne razumem povsem, kaj ste mi želeli povedati. Ne vidim znaka, da je prepovedano parkiranje.”

Gospa povzdigne glas in se začne glasno dreti name: ” To je privat parkirišče. Jaz sem lastnica in ne morem parkirati, ker takšni neotesanci parkirate tukaj. In jaz moram potem nositi vrečke iz garažne hiše.”

Malce nejevoljno pogledam naokoli in mimo pride moški, ki skima z glavo in pove, da je to njena folklora, da vsakogar napizdi in gre dalje.

Še vedno sem povsem umirjen in se opravičim, ker dejansko nikjer ni table, da bi označevala, da je to privatno parkirišče in da je ta cesta tudi zasebna last. Gospo, ki ji psa poskušata “kakati” vprašam še enkrat: “Ali mi lahko prosim pokažete znak, da gre za zasebno zemljišče in da je prepovedano parkiranje? Z veseljem odmaknem vozilo, če sem v prekršku in če bi vedel, da je to vaša last, definitivno ne bi parkiral tukaj.”

Očitno je bila to napaka, kajti dretje, ki se je začelo z njene strani, me je malce prestrašilo. V tem primeru prestrašilo v smeri, da bi lahko dotično gospo zadela kap. Nadaljevala je svoje križarsko poslanstvo in takrat so padale tudi kletvice: “Prekleta mularija, ki se vozi naokoli s takšnimi vozili in ji je škoda 60 centov za parkirišče. Jaz pa ne morem pakrirati pred hišo. In jaz to plačujem.”

Vsaka stvar ima svojo mejo in ker sem opazil, da dialog ni možen, sem naredil par korakov naprej, ko se je zopet začela dreti za menoj in mi pridigati o tem, da je to njeno in da ona ne more parkirati pred domom in o tem, kako nevzgojeni smo in kako nimamo odnosa do ničesar.

Ker res nisem bil prave volje za prepir, kar se mi zgodi sicer zelo redko, sem prosil gospo, da naj pokliče mestno redarstvo in da naj mi napiše kazen, ali pa če, če se ima še namen dreti name, da bom jaz poklical policijo, da rešijo situacijo v kateri sem se počutil kot največji kreten na tem svetu in samo čakal sem, da bo spustila psa. Sicer hrta, pa vendar sta jo vlekla sem ter tja in glede na to, da je bila gospa že v letih sem se odločil, da se ugriznem v jezik in da oddidem naprej.

Seveda je to izkoristila, da se je začela še bolj dreti za menoj po ulici in na srečo takrat ni bilo drugih ljudi, sicer bi izpadel kot ljudomorznež, ali pa kot, da sem ji karkoli storil.

Nauk zgodbe:

  • ko pristopi starejša gospa, ki ti želi nekaj povedati, se delaj, da je ne razumeš in začni govoriti z njo v kakšnem čudnem jeziku
  • ko parkiraš nekje, kjer ni znaka, da je prepovedano parkiranje, ali da gre za zasebno posest, bodi pripravljen, da obstaja kakšen “lokalni šerif”, ki te bo zaradi tega napizdil kot “psa”
  • ne poskušaj biti prijazen z osebo, ki potrebuje ventil, da se “spuca”. Samo ignoriranje pomaga, sicer lahko hitro padeš na njen nivo in tam boš poražen
  • vročina v ljudih povzroči čudne reakcije in včasih povedo stvari, ki jih sicer verjetno ne bi. Še posebej, če so to ljudje, ki so ziritirani in jih moti vsaka stvar
  • nikoli se ne poskušaj opravičiti, ali pa razložiti situacije. Če se je človek odločil, da si naredil nekaj narobe, potem si to naredil narobe in nobena beseda ne bo spremenila njegove odločitve

In še najbolj pomemben nauk zgodbe. Če imaš psa, potem pospravi za njim!