Oddaja Utrip in urednica Jadranka Rebernik. Je to prikaz sranja nacionalne televizije?

Rad imam oddajo Utrip. No, do sobote sem jo imel rad. Takrat sem spremenil mnenje, kajti prvih par minut sem bil prepričan, da je “ušel v eter” propagandni film, ki so ga ustvarjali na nacionalki. Pa vendar sem se motil – Utrip je bil očitno takšen kot je stanje nacionalne televizije oz. nekaterih posameznikov na njej.

Nacionalna televijza. Vsak mesec plačujemo zanjo. Da ustvarjajo dober program. No, slednje je relativno. In sobotni Utrip, pod vodstvo Jadranke Rebernik je bil odraz tega, kar nas očitno čaka v prihodnosti. Mogoče bi bilo smiselno pred takšno oddajo napisati opozorilo – vsebina je pripravljena za ljubitelje desne politične opcije in z realnostjo nima ravno veliko skupnega.

Vendar je bila oddaja predvajana in ljudje na drugi strani smo lahko zgolj zrli v ta politični pamflet, kjer je šlo za obračunavanje s trenutno vlado. In ko bi človek pričakoval, da se bo v nekem trenutku zgodil preobrat in bo novinarski prispevek objektiven … No to se seveda ni zgodilo. Nadaljevali so v svojem slogu.

Glede na to, da gre vseeno za nacionalno televizijo in ne za “propagandno televizijo desnice” se mi zastavlja povsem preprosto vprašanje – za koji kurac plačujem jaz to? In ne, v demokraciji nimam možnosti, da se odjavim od tega “abotnega” programa in po svoje odločam o tem, katere programe bom plačeval in katere ne.

Kaj naj napišem? Očitno bo do volitev postala stalna praksa nacionalne televizije. Začne se takole – počasi in potiho. Z majhnimi koraki, dokler ne preraste vse skupaj. In takrat je prepozno, da se karkoli zgodi in tudi vpitje in skakanje v zrak ne reši nobene situacije. So to novi standardi televizije – ko se poroča zgolj enostransko? Očitno!

Komentarji so zaprti.