Slovenija je tranzitna država. Kljub temu, da si želimo gostov, ki bi pri nas ostali več kot dva dneva, pa temu ni ravno tako. Večina jih zgolj prečka našo državo in od njih imamo samo prodano vinjeto in mogoče “natankano” gorivo. To, da so zastoji in čakanje v kolonah postali del našega vsakdana, pa je povsem druga zgodba.

Zavedam se, da če sem z avtom na cesti, potem sem jaz del problema. Pa ne bom pisal o tem. Bom pa pisal o tem, da pogrešam policiste na naših avtocestah, da pogrešam ustrezno opremljena in označena delovišča na avtocestah. Da mi je malce smešno, da moram za prestop meje, ko se vračam iz Hrvaške čakati uro v koloni, ali pa da je vožnja po naših avtocestah hudičevo zelo stresna.

Razumem, da bodo nastajali zastoji na naših cestah. Vendar ne razumem, da niso naši cestarji pripravljeni na to – sploh, ko se pričnejo migracije Nemcev in Avstrijcev v Istro – ki je v tem času polna točno teh turistov. Ko se že pred razcepom Kozarje začnejo delati kilometrske kolone in ko vsak po svoje želi prehiteti vsa vozila. Namesto, da bi ločili pasova in bi že prej pripravili “zoženje”, se tega sedaj očitno še nihče ne spomni. In v bistvu bi lahko vsaj kakšen policist na motorju urejal promet – zgolj stal ob cesti in bi preprečil, da bi domači vozniki prehitevali po odstavnem pasu celotne kolone – ker njim se pač mudi.

In potem imamo še en biser na naši avtocesti pred viaduktom Ravbarkomanda – ko se zoži cesta, vendar se zoži z leve strani. In tako dobimo kar naenkrat tri pasove, ki se združujejo v dva, kar pomeni dodatne zastoje, predvsem pa pizdenje. Sicer zadeva je verjetno super in sploh, vendar zgolj v primeru, ko ni gužve in ko se umirja promet.

Ravbarkomanda je pač zopet v delu. Le redko kdaj vidim koga, da bi tam delal, ampak očitno je tudi to ok. In tam sta dva pasova, ki zopet poskrbita, da nastane nov zastoj. Ker nekateri vozniki nimajo občutka o širini svojega vozila, jim je najbolj preprosto, da vozijo po sredini. Na srečo je ta zapora zgolj na krajši razdalji. In potem se odpre naša avtocesta – vsi vozniki vozijo po prehitevalnem pasu in ko voziš po voznem, jih mirno prehitevaš.

Sledi odcep proti Ajdovščini – tisti del avtoceste, ki je bil pred leti zgrajen, vendar ga je potrebno obnavljati. Seveda sledi vožnja v koloni navzdol – v obratno smer pa se peljete po stari cesti in uživate v cijazenju za kakšnim tovornjakom, ali kombijem iz Romunije.

Nekako tako poteka vožnja proti Italiji, tudi proti Hrvaški ni nič drugače. In ko se vračaš nazaj iz Hrvaške te čaka carina in pregled dokumentov. Čeprav je gužva in čeprav so kolone pred mejo dolge kilometre, si vzamejo policisti svoj čas in imajo ponavadi odprto zgolj dva pasova – kljub temu, da bi jih lahko imeli več in bi poskrbeli za precej manj stresa med vozniki. In ko čakaš uro v koloni, v “razbeljenem železu”, se ti mimogrede zastavi vprašanje – ali sem v ranjki Jugoslaviji tudi toliko časa čakal na mejnih prehodih? Ali sem, preden smo vstopili v EU tudi toliko časa potreboval za prestop meje? Na to vprašanje naj si vsak sam najde odgovor.

Seveda, ko prestopiš mejo se začne zopet odiseja – cijazenje po avtocesti mimo zapor, proti notranjosti Slovenije. In kljub uram, ki jih preživim na cestah v zastojih, le redko kje vidim policiste. Mogoče pa je to taktika, ki je ne razumem – sem pa prepričan, da bi policisti na avtocesti ob zastojih imeli precej dela, predvsem pa bi vplivali tudi na voznike in njihovo vožnjo.

Aja. Če vse skupaj strnim v en stavek. Vožnja po naših avtocestah ni prijetna in je precej stresna – vsi bi radi vozili po prehitevalnem pasu in vsi bi radi prišli na cilj pred ostalimi. To, da smo tranzitna država nam vsekakor ne sme biti v ponos, ampak dvomim, da kdo razmišlja o strategiji, kako bi to spremenili. Predvsem pa se vsak dan znova sprašujem – če bo vedno več in več “pleha” na naših cestah, ali bo sploh še mogoča vožnja po naših avtocestah, kajti sedaj se je zelo težko dogovoriti za točen čas in tudi točno priti. Razen, če se od doma ne odpraviš ure prej, da slučajno ne ostaneš v zastojih.

Ko zastoji na cestah in cakanje v kolonah postanejo del nasega vsakdana

Ko zastoji na cestah in cakanje v kolonah postanejo del nasega vsakdana

Leave a Reply

Your email address will not be published.

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.