Prihajajo tisti dnevi, ko se pričenjajo migracije. Migracije proti morju. Večina proti Hrvaški, ostali na kakšne bolj eksotične kraje, veliko pa jih bo ostalo doma. In z migracijami prihajajo tudi dnevi nerganje nad cenami prenočišč, hrane in pijače. Pa ne gre samo za nerganje nad cenami na Hrvaškem …

Vsak ima možnost izbire. Nikomur nihče ne vsiljuje ničesar. Če nočeš plačati 2,40 evra za kavo z riževim mlekom, ti tega ni treba naročiti. Sam imaš možnost izbire, da jo naročiš ali pa ti je pač to prevelik strošek. Mogoče nasvet – preden greš v restavracijo, pogledaš cenik in se odločiš, če je tvoj žep pripravljen na takšno žrtev. Na Markovem trgu v Benetkah stane espresso 12 evrov.

Potem sledi zgražanje nad cenami hrane. In spet enaka situacija. Nihče nikogar ne sili, da gre jest v restavracijo, ki ni primerna za njegov žep. Ponudba in povpraševanje. Očitno obstaja dovolj turistov, ki jim pri večerji, ki stane 100 evrov, 5 evrov za “cuvert” ne pomeni nič. V Italiji ti “coperto” zaračunajo v pizzeriji. Cena okoli 2 evrov na osebo je nekaj povsem normalnega. In do sedaj sem najvišji “coperto” plačal v Franciji, kjer sem na koncu na računu ugotovil, da me je samo miza stala 20 evrov za dve osebi. Pa nisem pizdil, saj je to nekaj povsem normalnega. Ampak, ker je v Sloveniji to še redkost, smo seveda zgroženi, ko dobimo račun.

Seveda sledi tudi zgražanje nad cenami nočitev. Vse je drago. Ne vem, jaz preko Bookinga, ali pa Airbnbja vedno najdem kakšen ugodne cene. Recimo hotel 4 zvezdice za 65 evrov v Opatiji, kar je precej ceneje kot dam za hotel v Portorožu v marcu. Ali pa apartmaje v prvi vrsti do morja za 40 evrov v Medulinu. Mogoče znam iskati, mogoče imam srečo. Ampak ko gledam cene na Airbnb se mi zdijo letos precej nižje kot so bile lani. Predvsem pa je vse več ponudbe in posledično tudi cene padajo.

Pizdenje nad cenami na Hrvaškem je sedaj v trendu. Podražili so cestnine, cene hotelov so visoke. Ja, vse to drži in živimo tudi v svetu, kjer ima vsak svobodno odločitev. Lahko izbira, saj meje niso zaprte in lahko se odloči za all inclusive ponudbo kjerkoli po svetu. Vendar je precej lažje “jamrati” nad cenami na Hrvaškem in še vedno oditi na Hrvaško. Mi bi še vedno radi socializem, pa vendar bi od njega samo tisti “zastonj” del od katerega smo imeli mi korist.

Verjetno se bo kdo ob branju tega pridušal, da vseeno Hrvaška ne bi smela biti tako draga. In moj odgovor, kljub temu, da nisem nikogaršnji “odvetnik” je preprost – ceno narekuje ponudba in povpraševanje.

Če so nekoč hodili na Hrvaško ljudje, ki so s seboj pripeljali vso hrano in pijačo, pa se je v zadnjih letih situacija precej spremenila. Hrvaška ni več “budget” destinacija, ampak je destinacija, kamor hodijo tisti, ki imajo precej več pod palcem. In posledično so temu primerne tudi cene. Če ne bi bilo klientele, ki bi plačevala drage stvari, potem tudi ne bi bile cene “tako visoke”.

Že pred mnogo leti sem gledal na cene na Hrvaškem preko svoje prizme – preko cene Coca Cole. In ugotovil, da cene sploh niso tako visoke. Vendar je res, da bi vsi pričakovali, da bodo na Hrvaškem nižje cene. Nižje celo kot v Sloveniji. No, ti časi so mimo in če nimam denarja v žepu, potem enostavno preskočim takšne lokale in restavracije in ne objavljam fotografij “kako drago je” na družbenih omrežjih.

Še enkrat, kot sem že zgoraj zapisal – človek ima prosto izbiro in se lahko odloči tudi za cenejšo varianto. Šele sedaj nekako razumem, zakaj turisti vedno pogledajo cene na meniju preden vstopijo v gostilno. Ravno zato, da jim potem ni potrebno pizditi na družbenih omrežjih glede cen.

Leave a Reply

Your email address will not be published.

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.