Zadnjih 15 let živim v hiši, ki leži v naravi. Imam to srečo, da mi, če želim rekreacijo ni potrebno v avto in iskati destinacije za športanje. Tudi današnji dan je bil takšen. S kolesom do Prvin (približno 6 kilometrov in preko 450 metrov višinske razlike) in potem peš do Čemšeniške planine.

Seveda pa je potem sledil najboljši del. Spust s Prvin do doma po gozdni poti, ki jo zelo dobro poznam. In danes sem imel na glavi čelado, kajti deževje zadnje čase je naredilo veliko novih poti, predvsem pa lukenj na gozdni poti. Mogoče vseeno ne bi bilo najbolj pametno, da se razbijem kot sem dolg in širok.

Če sem za vzpon do Prvin potreboval skoraj uro časa, pa je bila pot nazaj precej hitrejša. Približno 15 minut, s tem da je bila najvišja hitrost okoli 47 km/h.

Ker pa je bilo vreme še lepo, sem se odločil, da pokosim še travnik okoli hiše. In imel sem srečo, kajti to sem storil ravno pol ure pred tem, ko je začelo deževati. Očitno imam srečo, saj mi vedno uspe pokositi travnik pred dežjem. Mogoče moram naslednjič samo počakati, da začne deževati.

Leave a Reply

Your email address will not be published.

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.